»Birokracija ne sme oteževati dela univerze«

Novi rektor Univerze v Trstu Roberto Di Lenarda je prvi stomatolog ali doktor dentalne medicine v Italiji, ki je bil izvoljen na rektorsko mesto. Svoj šestletni mandat bo začel 1. avgusta letos, že zdaj pa ve, kaj je treba spremeniti, da bi univerza postala bolj povezana z okoljem, v katerem deluje. 54-letni Roberto Di Lenarda se je sicer rodil v Vidmu, klasični licej je končal v Pordenonu, stomatološko fakulteto pa v Trstu, kjer je kasneje začel tudi predavati. Je tudi predstojnik stomatološke klinike v Glavni bolnišnici, kjer je pred tremi leti na noge postavil deželni projekt socialnega zobozdravstva, v sklopu katerega je zobozdravstvene storitve naredil dostopnejše socialno šibkejšim občanom in občankam.

O programu dela na Univerzi v Trstu smo z novim rektorjem spregovorili v njegovi pisarni na zobozdravstvenem oddelku Glavne bolnišnice. Sprejel nas je s širokim nasmehom na obrazu in delovno zagnanostjo, značilno za človeka, ki zna delati tako s pacienti kot s študenti. Na delovni mizi je imel tudi debelo knjigo z napotki, kako financirati in skrbno ravnati s premoženjem akademske ustanove. Eden od njegovih ciljev med rektorskim mandatom je namreč zagotoviti trajno in stabilno financiranje Univerze v Trstu.

Vi boste mandat nastopili 1. avgusta. Česa se boste lotili najprej?

Najprej moram povedati, da se je treba na novo funkcijo še pripraviti, preučiti veliko reči. Vsekakor za to ne bom čakal na 1. avgust. Z delom na univerzi sicer imam že nekaj izkušenj, saj v tej ustanovi delam že 25 let. Del univerzitetnega ustroja, ki ga poznam, je povezan z medicino, drugi del pa sem spoznal v sklopu akademskega senata. A to ni dovolj, veliko se je še treba naučiti. Z operativnega vidika bo treba najprej sestaviti ekipo, pisarne oskrbeti s kadrom in začeti s procesom poenostavljanja poslov. Birokracija nikakor ne sme oteževati dela. Smešno bi bilo pričakovati, da bi birokracijo lahko odpravili, prav pa je, da jo naredimo bolj funkcionalno.

Univerza v Trstu je v zadnjih letih pridobila na ugledu. Kaj bi bilo treba še narediti, da bi lahko govorili o odličnosti?

Veliko je treba še narediti. V zadnjih letih smo sicer zajezili zmanjševanje vpisanih, več študentov redno študira. Delati pa moramo na tem, da bi postali bolj atraktivni za širše zemljepisno območje, pa tudi na tem, da bi zagotovili stabilno financiranje Univerze v Trstu. Finančna sredstva je treba iskati tako v sklopu evropskih projektov kot pri podjetjih. Izboljšati pa se moramo še na področju tehnološke inovacije. V tej mi malce zaostajamo. Za to sicer nihče ni kriv, to je pač posledica pomanjkanja sredstev.

Pogovor si lahko v celoti preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.