»Gladina podzemne vode se je nevarno znižala«

Šele ko začne primanjkovati, se zavemo, kako je bilo to, kar zmanjka, dragoceno. Če človek deluje po tem zelo banalnem principu, nam je letošnja izredna suša še enkrat ponovno dokazala, kako je voda nenadomestljiva dobrina. Ko v Trstu ali na Krasu odpremo pipo, iz nje priteče voda s kar pestro in pisano zgodovino. Več o pomenu kraških voda, kompleksnemu ravnovesju in težavah, ki so se porajale zaradi nenavadno visokih temperatur in pomanjkanja dežja, nam je razkril Luca Zini, mlad profesor hidrogeologije na Oddelku za matematiko in geoznanost tržaške univerze.

Letošnje poletje je že poglavje knjige rekordov: pasja vročina, suša, požari na Krasu... Kakšne pa so bile posledice za kraške vodne vire?

Nivo vode v vodonosnikih, podzemnih shrambah vode se je nevarno znižal, bližamo se najnižje zabeleženi ravni v zgodovini, ponekod so se na zemeljski površini nekateri izviri celo posušili. Poleg vprašanja pitne vode gre za sam obstoj kraškega ekosistema. Če zmanjka voda ali je te zelo malo, se živali ne morejo napajati, živalske vrste in rastline, ki so si svoje domovanje ustvarile na osnovi teh vodnih sistemov, pa ne preživijo. To je denimo očitno pri Doberdobskem jezeru, kjer voda ne dosega več zadnjega bazena v smeri Jamelj.

Ni pa krivo le poletno pomanjkanje padavin, najbolj vroče mesece v letu smo dočakali brez »zimskega zalogaja«. Zelo nizko gladino podzemne vode smo zabeležili že marca, kar nikakor ni običajno. Zima je bila zelo suha, od decembra do aprila skoraj ni deževalo. Aprila je prišel dež, potem pa več nič. Položaj je kar kritičen, ker imamo pred sabo še dober mesec težav, ki bi se lahko še podaljšal, če septembra ne bo deževalo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.