Sobota, 06 april 2024
Iskanje

Ilegalno ime Slovenka

Kdo je bila mlada aktivistka Darinka Piščanc, ki ji bodo v sredo pred župniščem na Katinari položili tlakovec spomina

Trst |
16. jan. 2023 | 16:10
Dark Theme

Spotikavcem, ki vse bolj vztrajno rasejo na različnih koncih, se bo v sredo med drugimi pridružil še medeninast tlakovec v spomin na mlado tržaško aktivistko Darinko Piščanc - Slovenko, ki je pri 23 letih podlegla mučenju v Villi Triste oziroma na SS-ovskem poveljstvu na Trgu Oberdan. Tržaška judovska skupnost ga bo okrog poldneva pod okriljem tržaške občine in v sodelovanju z združenjem bivših deportirancev Aned in drugimi postavila pred župniščem na Katinari. Tam je namreč živela pri stricu, dolgoletnem katinarskem župniku Antonu (Tonetu) Piščancu.

Postopek je sprožil Darinkin nečak, profesor in kulturni delavec Dušan Križman, ki se ji je hotel primerno oddolžiti in preprečiti, da bi njen lik potonil v pozabo. Še živo se spomni, kako je pred petdesetimi leti v slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela opazoval njen portret. Leta pa neusmiljeno minevajo in kar je bilo za nekdanje mlajše generacije samoumevno, je današnjim mladim če že ne tuje, gotovo bolj oddaljeno. Zato je vsak pomnik še kako dobrodošel, je poudaril pobudnik. Čeprav tete zaradi prerane smrti ni nikoli spoznal, mu je ostala v srcu zaradi njenega poguma in odločnosti.

V tej luči se ji je večkrat poklonil tudi Primorski dnevnik. Leta 1949 je denimo daljši spominski članek poudaril, kako je bila Darinka Piščanc med prvimi, ki so organizirale ženske v antifašistično žensko organizacijo in je »s svojo živo in prepričevalno besedo« pregovorila številne gospodinjske pomočnice v Trstu, naj se ji pridružijo in se uprejo fašističnemu nasilju. Še pred izbruhom druge svetovne vojne je teh bilo skoraj dvesto.

Darinka Piščanc se je rodila 21. marca 1921 v Rihemberku (danes Branik). Drugi del svojih šolskih let je preživljala v Trstu, kjer je vsak dan s Katinare pešačila do liceja Petrarca in se kasneje vpisala še na ekonomsko fakulteto tržaške univerze. Osvobodilni fronti se je pridružila leta 1943, leto kasneje jo je aretirala Collottijeva tolpa (Posebni inšpektorat javne varnosti). Med bojem proti nemškemu okupatorju je na Kozjanskem padel tudi njen polbrat Angel Besednjak, ki so ga posthumno odlikovali kot narodnega heroja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava