Italijanska in slovenska vlada naj poskrbita tudi za čezmejne delavce

Tokratni praznik dela bo zaradi pandemije, ki je nenadzorovano obšla ves svet, minil povsem drugače, pa ne zaradi tega manj občuteno, manj zagnano in manj delavsko. Izredne razmere so okrepile marsikatero sistemsko težavo oz. osvetlile take, ki so bile doslej pozabljene, med katere sodijo v prvi vrsti čezmejni delavci in dnevni migranti. Nanje in na njihove teptane pravice so danes pri Rabujezu na vsakoletnem čezmejnem sindikalnem srečanju opozorili predstavniki Medregijskega sindikalnega sveta Furlanije - Julijske krajine/ Slovenije, v katerem so povezani sindikati CGIL, CISL, UIL, ZSSS in KS 90.

Tako kot že skoraj trideset let, so se tudi danes predstavniki največjih italijanskih in slovenskih sindikatov srečali ob meji, ki je zaradi novega koronavirusa ponovno strogo nadzorovana. Tradiciji se niso hoteli izneveriti, čeprav je bilo srečanje bolj simbolično - oddaljeno, omejeno in na italijanski strani »zakrito«, kakor zahtevajo pač pravila. Prizadevanja za zaščito in spoštovanje pravic delavcev se ne ozirata na virus, je zbrane nagovoril predsednik MSS Roberto Treu (Cgil) in opozoril, da sta obe vladi za omilitev težav delavcev v koronačasu sprejeli več ukrepov, ki pa žal ne vključujejo čezmejnih delavcev. »Italijanske in slovenske vladne institucije pozivamo, naj zagotovijo enakopravno obravnavo čezmejnih delavcev, skladno z zakonodajo Evropske unije, naj jim zagotovijo nemoteno prečkanje meje in prepoznajo poseben status na davčnem in socialnem področju.« Čezmejnih delavcev je danes okvirno 15 tisoč, je ocenil in opozoril, da v primeru izgube službe nimajo nobenih zagotovil, da bi jim države pomagale tako, da bi jih obravnavale enako kot ostale delavce. Podpredsednik MSS Peter Majcen (KS 90) je dodal, da so na ministrstva za delo in za zunanje zadeve naslovili pismo, v katerem pozivajo, naj se uredi oz. izenači položaj čezmejnih delavcev, ki ne uživajo pravic in koristi, ki jih svojim delavcem nudijo matične države. Mnogi namreč nimajo reguliranih delovnih razmerij, se pravi, da opravljajo delo na črno, kar bi bilo treba po mnenju obeh ukiniti, položaj delavcev pa zakonsko urediti.