Kako naj v vrtcu otroci vzljubijo slovenščino

Značilnosti, izvor in izhodiščno znanje slovenščine predšolskih otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce v Italiji, so vse bolj pisani. Če to že velja za splošno, večkrat premleto resnico ali z drugimi besedami odkrivanje tople vode, morajo vzgojiteljice in vzgojitelji, ki delujejo v tako pestrem okolju, imeti na razpolago čim bolj razčlenjene in strokovno izoblikovane napotke.

Na tem izhodišču sloni monografija Slovenščina v vrtcu. Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki jo je izdal Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) in sta jo napisali Barbara Baloh in Maja Melinc Mlekuž. Gre za sad skupnega dela, ki je nastal pod okriljem istoimenskega izobraževalnega programa in sta ga strokovnjakinji opravili s 25 vzgojiteljicami iz različnih koncev. Publikacijo so že predstavili v Gorici, v torek pa so jo v Oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Narodnem domu približali še tržaškemu občinstvu.

Mnogi otroci, ko začnejo obiskovati vrtec, ne obvladajo slovenščine, ker izhajajo iz izključno italijanskih družin, je uvodoma orisal direktor inštituta Devan Jagodic. Avtorici sta v pogovoru z raziskovalko Majo Mezgec nakazali, kako lahko to postane izziv, ne pa ovira. Temeljni cilj v vsakem primeru ostaja napredovanje čisto vsakega otroka v skupini, je poudarila Maja Melinc Mlekuž, ki predava slovenščino kot drugi in tuji jezik na Univerzi v Novi Gorici in se že dolgo posveča vzgoji in izobraževanju v slovenskem jeziku v Italiji.

To lahko denimo po njenih besedah dosežemo z veččutnim učenjem, se pravi da ponudimo isti podatek na več načinov in zajamemo vizualni, slušni in tudi kinestetični vidik (gib in dotik). Za otroke pa je pri osvajanju novih vsebin zelo pomembna tudi pohvala. Ključno je, da začutijo, da je slovenščina lepa in da se ceni, da spregovorijo v tem jeziku, je še pojasnila. Pri vsem tem pa je posebno dragoceno povezovanje s starši, da so ti odzivni, tudi če ne znajo slovenščine, je še navedla.