Ko je Trst prepovedoval uvoz vina, da bi zaščitil domače pridelovalce

Že v srednjem veku so bile v tržaških mestnih statutih klavzule, ki so prepovedovale uvoz vina z namenom, da bi na Tržaškem pridelano vino ne ostalo neprodano.

Ta pomenljiv arhivski detajl je razkril zgodovinar Aleksej Kalc, ki je pred nedavnim v Narodni in študijski knjižnici spregovoril o zgodovini krajevnega vina. Njegovo predavanje z naslovom Prej tržaško vino! O privilegiju, ki so ga v 18. stoletju uživali krajevni vinogradniki je potekalo v okviru 36. Dnevov evropske kulturne dediščine - Dediščina v vrtincu sprememb: Priložnosti in izzivi.

Vinogradi v srednjem veku

Prve omembe vinogradništva na Tržaškem segajo v rimski čas (vinum pucinum). Od leta 1150 so v dokumentih redne omembe vina, ki so povezane z dajatvami. Vinogradništvo je za Trst in okolico dalj časa predstavljalo najpomembnejšo in najdonosnejšo gospodarsko panogo.

Kot izhaja iz raziskav Pavleta Merkuja, je bila v srednjem veku ena tretjina tržaških prebivalcev slovenskega porekla. Veliko ohranjenih dokumentov govori o sporih med mestnimi patricijskimi družinami, lastnicami najboljših vinogradniških površin, in slovenskimi kmeti iz okoliških vasi. Med dolžnostmi, ki so jih ti imeli, je bilo tudi vzdrževanje vinogradov blizu mesta. Do sporov je prihajalo, ker so kmetje največ pozornosti namenjali svojim vinogradom, ne pa tistim mestne gospode.

Z razglasitvijo tržaške proste luke (leta 1719) so nastopile spremembe. Razvila se je trgovina, povečalo se je mestno prebivalstvo in torej tudi povpraševanje po vinu (tega so med drugim hranili tudi za ladijske posadke). Ker ga na Tržaškem niso pridelali dovolj, so ga v drugi polovici stoletja pričenjali uvažati. Izginili so tako spori med mestom in okolico. Vinogradništvo je pridobilo na veljavi, a hkrati se je pojavila tudi cela vrsta težav. Zaradi uvoza vina je nastopil problem konkurence med tržaškim in uvoženim vinom.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.