Četrtek, 20 junij 2024
Iskanje

»Ko tudi mi nastopimo enotno, se stvari uresničijo«

Intervju s slovensko senatorko v italijanskem parlamentu Tatjano Rojc

Trst |
20. maj. 2024 | 10:42
Dark Theme

Imeti več duš je bogastvo, kljub različnosti pa je mogoče najti skupne poglede glede bistvenih stvari, meni slovenska senatorka Demokratske stranke (DS) Tatjana Rojc. V intervjuju pojasnjuje okoliščine, ki so v senatnem odboru za ustavna vprašanja privedle do sprejema popravka o upoštevanju zaščitne zakonodaje pri snovanju novega volilnega zakona za državni parlament.

Čeprav sedi v opoziciji, ima odlične odnose z nekaterimi člani oz. članicami vlade, po lastnem prepričanju si je izborila dokaj širok manevrski prostor in odlično sodeluje s predstavniki Južnih Tirolcev v senatu. Tatjano Rojc drugače skrbi naraščajoči trend nestrpnosti do najšibkejših tako v Italiji kot v Evropi in tudi na krajevni ravni, prav tako opaža pojave nestrpnosti tudi znotraj same slovenske narodne skupnosti. Ne boji pa se morebitnega poslabšanja odnosov med Italijo in Slovenijo, saj mostu, ki je bil zgrajen z obiskom predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja na krajih spomina, ne bo mogoče kar tako podreti.

Senatni odbor za ustavna vprašanja je nedavno sprejel predlog predstavnika Južnotirolske ljudske stranke (SVP) o upoštevanju zaščitne zakonodaje pri pripravi novega volilnega zakona. Predlog ste podprli tudi vi, čeprav so potem zavrnili vaš skoraj enak predlog. Se na področju zagotavljanja slovenskega oz. manjšinskega predstavništva v parlamentu nekaj premika?

Bomo videli, kaj bo z volilnim zakonom, ki ni odvisen od tega amandmaja, ki spada v kontekst ustavne reforme »premierata«, medtem ko se bo volilni zakon šele začenjal pisati. Ne vemo še, kakšen bo tekst, sem pa pripravljena na to, da vložim popravek za nas. Vse pa je odvisno od konteksta samega zakona. Gre pa za vprašanje, ki terja kar strukturiran in daljši odgovor. (...)

Realistično gledano, kaj se lahko zgodi, če bodo tudi v nadaljevanju upoštevali zaščito manjšin?

Lahko se zgodi marsikaj. Tu je razlika: mi smo zgodovinske manjšine, ostale manjšine so seveda drugačnega značaja, to pravi zakon 482 iz leta 1999. V kratkem se bom sestala z ustavnimi izvedenci DS in drugimi, da se pogovorimo o možnostih. Videli bomo, kakšen bo volilni zakon, od tega bo odvisno, kaj se bo dalo vnesti s popravki.

Potem seveda računam, glede na javne obljube, ki jih je izrekel guverner Fedriga, da ne bo problemov tudi v vrstah nekaterih strank vladne večne. Nimam velikega zaupanja v take obljube: ko sem namreč v prejšnji zakonodajni dobi predlagala dva popravka, ki bi zagotovila Slovencem tisto »olajšavo«, ki jo predvideva zaščitni zakon, sem v senatu dobila jasen odgovor zdajšnjega ministra Calderolija, da se ju ne more sprejeti, ker že imamo šesti člen ustave in s tem je bilo debate konec. Bodo tokrat držali besedo?

V kolikšni meri pa, kar se tiče odnosov s slovensko narodno skupnostjo in Slovenijo, Rim še vedno posluša Trst oz. določene tržaške kroge?

Trst igra odločilno vlogo pri tej zgodbi. Imel jo je pri procesu sprejetja zaščitnega zakona, pri vrnitvi Narodnega doma v lastništvo slovenske narodne skupnosti, pri spremembi 19. člena zaščitnega zakona. Če ne bi bilo podpore celotne tržaške skupnosti, od univerze do institucij in Cerkve, mislim, da pot ne bi bila tako gladka.

Ko tudi mi nastopimo enotno, se stvari uresničijo. Zato je pomembno, da se zavedamo, kako bistveni so odnosi z vsemi političnimi in družbenimi akterji. Sama pri tem nimam nobenega predsodka. Vsi, ki me poznajo, namreč vedo, kaj je pomembno zame in za nas vse: da nadaljujemo pot po tistem mostu, ki je danes trdno zasidran v zavest tega prostora, v odnose med skupnostma in med Italijo in Slovenijo ...

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava