Kriminalke, ki niso le kriminalke

Kriminalka je lahko veliko več kot zgodba o umoru ali iskanju morilca. Lahko je portret prostora, družbe in človekove notranjosti. To sta na literarnem srečanju v Hiši glasbe, ki je v sredo potekalo v okviru Barcolane in njenega festivala Un mare di racconti, pokazala slovenska pisatelja Mirt Komel in Tadej Golob. Z njima se je pogovarjal novinar Alessandro Mezzena Lona, ki je njuna dela označil kot romane, ki so le na videz kriminalke, saj so prepleteni z literaturo, glasbo, folkloro in filozofijo.

Pogovor je najprej segel v zgodovino slovenskega kriminalnega romana. Mezzena Lona je opozoril na pomembno vlogo, ki jo je Golob odigral pri njegovi današnji priljubljenosti. Golob je bil pri tem precej skromen. Opozoril je, da slovenska kriminalka ni nastala čez noč in da so bili avtorji tega žanra prisotni že prej. Novogoričan Komel pa je pojasnil, da je bila slovenska pot nekoliko nenavadna. Do konca 90. let je nastalo več kot dvesto kriminalk, vendar številne niso sledile klasičnemu ameriškemu ali angleškemu modelu.

Mirt Komel je navdih za svoja romana Detektiv Dante in Medsočje črpal v kultni seriji Twin Peaks, kriminalno zgodbo pa je prepletal tudi z grozljivko. Tadej Golob, večkrat nagrajeni pisatelj in alpinist, pa je spregovoril o glavnem junaku svojih kriminalk Tarasu Birsi. To je človek z vrsto težav, slabosti in notranjih protislovij. Hkrati je zelo človeški in prav zato bralcu blizu, je povedal gost iz Ljubljane. Publika je izvedela, da ima pri obeh avtorjih prostor izjemno pomembno vlogo. Golob svoje zgodbe postavlja predvsem v Ljubljano in druge kraje, ki jih dobro pozna. Komel pa v Novo Gorico, a resnični prostor preoblikuje v fiktivni svet. Oba v romanih rada uporabljata kontrast med prostorom in zločinom. V enem od Golobovih romanov se zločin zgodi v okolici Bohinja. Lepota narave tako postane skoraj srhljivo nasprotje brutalnosti dejanja.