Petek, 01 marec 2024
Iskanje

Mama ni dočakala Marjanove vrnitve

V Štorjah počastili spomin na Marjana Štoko, ki je po zverinskem mučenju nacistov pred 79 leti izdihnil na telefonskem drogu v Štorjah, ker ni želel izdati ne svojih soborcev ne sovaščanov

17. jan. 2023 | 12:47
Dark Theme

Je v mami Marjana Štoke tlelo, da se bo sin živ vrnil iz partizanov, kot je tlelo v Kajuhovi Materi padlega partizana? Tako se je v nedeljo v Štorjah v slavnostnem govoru spraševal predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni. Marjanova mama sinove vrnitve na rodni Prosek žal ni dočakala, petnajstletnega partizana so v kraški vasici v sežanski občini nacisti 9. januarja 1944 obesili na telegrafski drog, potem ko so ga več dni strahotno mučili. Borec Kosovelove brigade je v roke okupatorja padel po partizanskem mitingu, ubili so ga, ker ni hotel izdati svojih tovarišev.

Polno dvorano je nagovoril predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni (FOTODAMJ@N)
Polno dvorano je nagovoril predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni (FOTODAMJ@N)

Na kraju, kjer je Štoka mučeniško umrl pred 79 leti se je v nedeljo dopoldne zbrala množica ljudi. Godbeno društvo Prosek je s koračnico pospremilo prihod praporščakov borčevskih in veteranskih organizacij iz Slovenije in Italije. Uvodoma je pozdravil župan Občine Sežana Andrej Sila, z repertoarjem partizanskih pesmi sta nastopila Moški pevski zbor Vasilij Mirk pod taktirko Gorana Ruzzierja in Ženska vokalna skupina Prosek-Kontovel, ki jo vodi Marko Štoka. Proseški godbeniki pod vodstvom Irine Perosa pa so z žalostinko pospremili položitev vencev k spomeniku padlim partizanom iz Štorij in okoliških vasi.

Polaganje vencev (FOTODAMJ@N)
Polaganje vencev (FOTODAMJ@N)

V svojem nagovoru je Vidoni svoje misli prepletal z verzi partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha, čigar leto pravkar obeležujemo. »Po kapitulaciji Italije se je Marjan pridružil četam Kosovelove brigade in sledil svetlim idealom svobode in domovine,« je bil jasen govornik in se navezal na »petindvajset strašnih let« fašističnega tlačenja vsega, kar je dišalo po slovenstvu. »Kljub grozotam druge svetovne vojne se človek ničesar ni naučil. Še vedno potrebujemo orožje za zgladitev sporov, še vedno se tanki vijejo po cestah, da bi uničili sočloveka,« je dejal in moramo biti pozorni na fašizem, ki še kar dviga glavo. Hkrati pa je govornik izrazil iskreno hvaležnost partizankam in partizanom. Brez njihovega upora, ki je prinesel svobodo, bi namreč »o slovenski manjšini v Italiji zgolj brali v zgodovinskih knjigah in še to ne v materinem jeziku«. Po dvorani se je razlegel bučen aplavz, prav vsi prisotni pa so na koncu proslave po običaju vstali in ob spremljavi godbe in pevcev srčno zapeli primorsko himno Vstajenje Primorske.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava