Morski dron lahko pride tja, kamor človek ne more

Nekoč so mame skrbele, da smo, preden smo razgrnili brisačo na plaži, preverili, ali ni na skalah oz. kamenju madežev »katrama«. Danes tega ni več (je pa namesto njega veliko plastike ...), saj se je v zadnjih letih število primerov razlitij zelo zmanjšalo, predvsem zaradi sodobnih ladij in izurjenih posadk, ki zagotavljajo večjo varnost, je bilo danes slišati na srečanju v pristanišču, kjer sta družbi Siot-Tal in Ocean podpisali sporazum o nadaljnjem – vse do leta 2029 – sodelovanju na področju zaščite morja oziroma preventive, monitoringa in preprečevanja morskega onesnaženja v tržaškem pristanišču. Strateško, že dvanajstletno sodelovanje bosta po novem okrepila dva pomorska drona.

Kako delujeta drona čistilca? Potreba po uporabi drona je nastala predvsem zato, ker je pomorsko osebje družbe Ocean naletelo na težave pri izvajanju sanacijskih ukrepov med ladjami in pomolom oziroma pod pomolom samim, glede na omejen prostor namreč. »Razmišljali smo o hidrostatskih balonih s sistemi za nadzor razlitja nafte pa tudi o letalskih dronih s podobnimi sistemi, vendar so bile te rešitve zelo statične in so zahtevale določene certifikate. Morski dron je bil primernejši, predvsem pa celovit sistem, saj patruljira morje in zazna, če se kaj nahaja v njem, tako da je koristen tudi za operacije varnosti,« je povedala Milena Modugno, ki je odgovorna za storitve proti onesnaževanju.

Dron pride tja, kamor človeku ne uspe. Človek ga lahko upravlja s kopnega na daljavo do 1 kilometra, lahko pa čisti avtonomno. Plava na vodni površini, pred seboj ima oljni skimmer ali posnemovalec, napravo z dvema plovcema, ki z vodne gladine odstranjuje snovi – naftne derivate (po potrebi tudi mikroplastične odpadke) – in jih prenese v 120-litrski rezervoar.

Več v jutrišnjem Primorskem dnevniku