Torek, 23 april 2024
Iskanje

Najbolj zaželene dobro plačane službe v javni upravi in šolstvu

Na večeru Društva slovenskih izobražencev je bil govor o pomanjkanju industrije, stagnaciji investicij in pomanjkanju podjetniškega duha

Trst |
21. feb. 2024 | 12:40
Dark Theme

Gospodarska rast je na deželnem nivoju lani zastala, vlečni konj deželnega gospodarstva pa ostaja tržaška pokrajina. Tudi na Tržaškem pa gospodarska slika ni rožnata: lani smo beležili za sedem odstotkov nižji delež proizvodnje in štiriodstotni upad prodaje.

»Politika skozi leta ni problematizirala deindustrializacije. Trst je med mesti v Italiji tisto, iz katerega se odseli največ mladih ljudi,» je na ponedeljkovem gospodarsko obarvanem večeru pojasnil Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Z njim so na okrogli mizi, ki jo je vodil Andrej Černic, novinar slovenske redakcije deželnega sedeža RAI, debatirali sindikalist CGIL Renato Kneipp ter ekonomista Igor Guardiancich in Mitja Stefancic.

»Brez dobre industrije skupnost nima prihodnosti. Industrija je sektor, ki okolju daje podlago za rast in razvoj,» je bil jasen Kneipp in opozoril, da Trst ne izkorišča v celoti potenciala prostocarinske luke. Kljub temu pa je po njegovem mnenju predsednik pristaniške uprave Zeno D’Agostino presegel t.i. logiko »no se pol« (ni mogoče) in veliko vlagal v razvoj, izobraževanje ter varnost delavcev. Trst sicer ne slovi le po pristanišču, ampak tudi po prestižnih znanstvenih centrih. Prehod iz znanosti v podjetništvo pa je po Stefancicevem mnenju še vedno težaven. Znanstvena središča namreč vlagajo v lastna zagonska podjetja, povezave z lokalno gospodarsko sceno pa skorajda ni.

Igor Guardiancich je povedal, da so dinamike lokalnega gospodarstva odsev državnih. Kar je značilno za italijansko ekonomijo, se v manjšem obsegu kaže tudi pri nas. Za našo deželo je tako značilna stagnacija investicij, gospodarske rasti je posledično manj. Potem so tu še nizka izobrazba zaposlenih, ki se sicer počasi viša, a z zelo nizke točke, ter pomanjkanje kapitala in regulacije, ki bi učinkovito urejala investicije iz tujine.

»V zamejstvu nimamo pravega finančnega holdinga. Podjetja so tako odvisna od državnih prispevkov in posojil bank,» je pojasnil Guardiancich, ki je leta 2022 objavil monografijo o slovenskem gospodarstvu na Tržaškem in Goriškem. Marca letos bo izšel italijanski prevod študije. »Prepričati podjetnike, da investirajo svoje dobičke, je težavno,» je povedal Andrej Šik. S Kneippom sta se strinjala, da obstajajo posebni skladi namenjeni izobraževanju delavcev, podjetniki pa mnogokrat denarja, ki je na razpolago, ne izkoristijo.

Rakrana tržaškega gospodarstva je predvsem počasna generacijska obnova in beg možganov v tujino. Guardiancich meni, da bi morala podjetja mladim slediti že med študijsko potjo in izkušnjami v tujini. Šik pa opozarja, da bi morali mlade izobraževati v podjetniškem duhu. Najbolj zaželene so namreč še vedno dobro plačane službe v javni upravi ter šolstvu.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava