»Nikoli nisem naredil ničesar, kar bi danes obžaloval«

Danes praznuje okrogli življenjski jubilej štirikratni tržaški župan Roberto Dipiazza. 70. rojstni dan bo praznoval v krogu prijateljev. Priložnost smo izkoristili za pogovor, ki pa se ni vrtel okrog politike, ampak okoli zasebnega življenja. Župan o sebi pravi, da je sicer razumski in discipliniran človek, toda odločitve vedno sprejema intuitivno. Zaveda se, da je izrazito dominantna osebnost in pravi, da je ljudem večinoma simpatičen. Tržačani naj bi mu prav zaradi simpatije že štirikrat zaupali vodenje občine. Trdi, da mu ljudje na ulici govorijo, da je »iz jamrajočega mesta naredil mesto, v katerem se odlično živi«.

Danes obeležujete 70. rojstni dan. Ste zadovoljni s tem, kar ste do zdaj dosegli v življenju?

Če pomislim, kaj vse sem od 15. leta starosti, ko sem začel delati v Ulici Coroneo, naredil do danes, potem lahko rečem, da sem zelo zadovoljen. Celo življenje sem trdo delal. Začel sem kot dostavljavec živil na domove strank, nato sem delal kot prodajalec v marketu Bosco, novembra 1977 sem postal vodja marketa na Stari istrski cesti. Januarja 1980, pri 27 letih, sem odprl svoj prvi supermarket, tri leta kasneje še enega, leta 1986 je sledilo odprtje supermarketa v naselju Sv. Roka v Miljah. S to trgovino sem postal znan, obseg dela je bil neverjeten, k nam so prihajali kupci z vseh koncev takratne Jugoslavije. Deset let kasneje sem podjetništvo zamenjal za politiko. Najprej sem postal miljski župan, zdaj že četrti mandat, čeprav s petletnim premorom, vodim tržaško občino. Kako naj ne bi bil zadovoljen s tem, kar sem doslej dosegel v življenju.

Kaj pa neuresničeni projekti?

Ne gre toliko za neuresničene projekte, ampak za to, kako težko jih je v Italiji uresničiti. Naj kot primer omenim bazen pri Sv. Ivanu, o katerem se je govorilo že takrat, ko sem bil otrok. Na koncu sem ga jaz kot župan dal zgraditi več desetletij kasneje. Da ne govorim o novem trgu v Rojanu, o katerem se govori že 20 let. Italijanski birokraciji ni para.

Se spomnite kakšne »oslarije«, ki ste jo ušpičili?

(daljši premor) Ne, nikoli nisem naredil ničesar, kar bi danes obžaloval. Vse življenje sem trdo delal, ni bilo časa za traparije ali lumparije. Tudi v godljah se nisem znašel. Kot mladenič nisem imel niti denarja, da bi lahko počel oslarije. In ponosen sem, da me v vseh teh letih niso spremljale ovadbe, tožilstvo, preiskave in domnevno sporni posli. Mirne vesti lahko tudi rečem, da nimam sovražnikov. Imam politične nasprotnike, a izven političnega ringa se dobro razumem z vsemi.

Kaj je vaša odlika?

Moj pozitiven odnos do življenja. Na ta način sem si vedno takoj pridobil simpatijo vseh. Omenil bi tudi iskrenost.

Pa vendar boste imeli tudi kakšno pomanjkljivost?

Moja največja pomanjkljivost je, da se zavedam svojih odlik.

Ampak to diši po bahaštvu. Se radi izpostavljate s svojimi dejanji in dosežki?

Že kot otroku so mi pogosto pravili, da sem pretirano samozavesten. To sem podedoval po očetu. Nikoli ne bom pozabil njegove družabnosti, bil je vedno v središču pozornosti. Meni osebno se to nikoli ni zdela pomanjkljivost, ampak vrlina.

Celoten intervju v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.