Torek, 18 junij 2024
Iskanje

»Ob vsaki menjavi generacije nas je za tretjino manj«

Geograf Milan Bufon o svoji novi knjigi Tržaški Slovenci – Zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti

Trst |
11. dec. 2023 | 6:32
Dark Theme

Koliko Slovencev prebiva danes v Trstu? Koliko jih je nekoč? Kaj je najbolj vplivalo na asimilacijo slovenskih priseljencev iz zaledja? Ali vpisovanje neslovenskih otrok v slovenske šole vpliva na sedanjo podobo tržaške slovenske skupnosti? Kdo so sploh danes njeni člani?

Na ta in podobna vprašanja je iskal odgovore dr. Milan Bufon, tržaški geograf, raziskovalec in odličen poznavalec demografske podobe Trsta. Izsledke svoje najnovejše raziskave je združil v skoraj 500 strani obsežni znanstveni monografiji Tržaški Slovenci – Zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti, pri izdaji katere so združili moči Slovenska matica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper – Annales ZRS, Založništvo tržaškega tiska in Slovenski raziskovalni inštitut (v torek, 12. decembra, ob 18. uri jo bodo predstavili v palači Gopčević v Trstu). Z njo, kot pravi, zaključuje svojo raziskovalno pot.

V prejšnji knjigi Ethnos in topos ste dokazali, da se je število Slovencev na podeželju v zadnjih sto letih več kot razpolovilo. Kaj ste s svojo najnovejšo raziskavo ugotovili glede Slovencev v mestu?

Opravil sem kar natančno demografsko analizo in iz več zornih kotov ugotavljamo konstanten proces: v teku 20. stoletja je med vsako zamenjavo generacije število slovenskega prebivalstva v mestu upadlo za približno tretjino, kar pomeni, da je na letni ravni upadlo za en odstotek. To je konstanta. Več kot polovica vseh priseljencev je v avstrijski dobi prišla iz slovenskega zaledja in 85 % priseljenih Slovencev se je sproti asimiliralo. Ivan Regent to v svojih spominih lepo opiše. Ko so ga poslali s Kontovela delat v Trst, je po nekaj letih že skoraj pozabil domači dialekt in začel govoriti po tržaško. Samo slučaj je bil, da se je ponovno vključil v slovensko okolje. To je veljalo za vse, tudi doma pri Lavu Čermelju so na primer govorili slovensko in tržaški dialekt. Elite so bile nacionalistične, ampak baza je bila zelo integrirana in med njimi je prevladoval melting pot – tržaščina.

Tržaščina je bila v mestu neke vrste lingua franca ...

Tako kot so se vsi priseljenci v Ameriko amerikanizirali, so se vsi priseljenci v Trst potržačili. To je bilo tipično za vse, ne samo za Slovence, tudi na primer za Grke. In tudi James Joyce je govoril po tržaško in dal italijanska imena svojim otrokom.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava