Nedelja, 14 avgust 2022
Iskanje

Ohranili se bodo le ledeniki nad 4000 metri

Predavanje glaciologa Renata Coluccija v sklopu projekta ENGREEN

16. maj. 2022 | 8:21
Dark Theme

Predavanje o taljenju ledenikov je glaciolog Renato Colucci, raziskovalec Inštituta za polarne znanosti Državnega raziskovalnega sveta CNR ter profesor glaciologije na Univerzi v Trstu, na dobro obiskanem sredinem večeru v Sprejemnem centru v Boljuncu uvedel z grafičnim prikazom dnevnih temperatur dan prej v Evropi. Skoraj celotna Evropa je bila v torek obarvana rdeče ali oranžno, opazne so bile številke od 25 do 30. Skoraj povsod v Evropi se je živo srebro povzpelo nad 25 stopinj Celzija, ponekod celo do 30 stopinj Celzija. Predavatelj je prisotne vprašal, ali se jim zdi normalno, da je temperatura v drugem tednu maja tako visoka. Odgovor je bil seveda negativen. »Gre za temperature, ki bi bile normalne v juniju ali morda celo v juliju,« je nadaljeval, »četudi to še ni dokaz o klimatskih spremembah, pač pa gre le za običajne variacije znotraj rednega vremenskega dogajanja, problem pa je, da so slednje vse pogostejše.« Temperaturni graf, ki ga je prikazal v nadaljevanju, je bil še bolj očiten. Do osemdesetih let preteklega stoletja so bile temperaturne spremembe uravnovešene in umirjene. Pojavljale so se sicer oscilacije, povezane z astronomskimi ali drugimi faktorji. Krivulja pa se je v začetku devetdesetih let začela naglo in nezadržno vzpenjati. O tem v znanstvenem svetu ni več nikakršnega dvoma, ker gre za dejstva. Tudi ni nikakšrnega dvoma, da gre za posledico človeškega ravnanja oz. nezadržnega izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje. Otroci, ki so se rodili okrog leta 2000 zaradi posledic klimatskih sprememb že ne vedo več, kaj pomeni normalna zima, takšna, kot so jo podoživljale generacije zdajšnjih vsaj štirideset- ali petdesetletnikov. Sneg v nižinah, ki je bil tedaj običajen, je zdaj le izjemen pojav, je povedal. Stanje se iz leta v leto slabša, možno pa je še ukrepati in zaustaviti nenehen vzpon temperature, o čemer razpravljajo znanstveniki.

S klimatskim dogajanjem so tesno povezani tudi ledeniki, je povedal Colucci, ki se v zadnjih desetletjih občutno krčijo. Dokaz o tem je med drugim tudi 5500 let stara mumija Ötzi, ki sta jo po naključju našla leta 1991 nemška turista na ledeniku v Ötzalskih Alpah na Južnem Tirolskem blizu meje z Avstrijo. Gre za izjemno dobro ohranjeno truplo, kar dokazuje, da je bilo v vseh teh več tisoč letih zamrznjeno v ledu in snegu. Ko je umrl, je po vsej verjetnosti snežilo in ga je prekril sneg, kar ga je ubranilo pred morebitnimi plenilci. Nato sta svoje opravila mraz in večni led. S taljenjem ledu je Ötzi v zadnjih tridesetih letih spet prišel na površje, kot se podobno dogaja z raznimi predmeti ali tudi človeškimi trupli na raznih ledenikih. Pojavljajo se tako predmeti iz preteklih zgodovinskih obdobij, ki so bili tisočletja zakopani v snegu in ledu.

Ledenik se lahko ohrani, je nadaljeval Colucci, če je ob koncu poletja za vsaj dve tretjini prekrit s snegom. Gre za naravni ščit, ki preprečuje njegovo taljenje oz. otoplitev njegove površine, toplejša tretjina brez poletnega snega pa se itak v zimskih mesecih spet regenerira. Večina ledenikov je zdaj izgubila omenjeno ravnotežje. Ledeniki pod nadmorsko višino 3500 metrov se krčijo, pri še kolikor toliko »dobrem zdravju« so le še tisti nad okrog 4000-4200 metrov. V prihodnjih 30 letih bodo vsi ledeniki pod 3500 metri izginili.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava