Sobota, 18 maj 2024
Iskanje

Opensko strelišče ne uživa ugleda in spoštovanja kot Ardeatinske jame

Sončno vreme je na Pikelc na Opčine na proslavu ob 80-obletnici ustrelitve 71 talcev privabilo množico ljudi

8. apr. 2024 | 16:47
Dark Theme

Toplo poletno sonce je popoldne na Pikelcu grelo množico ljudi, ki je ob 80-letnici openskih »Ardeatinskih jam« počastila spomin na 71 ustreljenih talcev. Te so nacifašistični krvniki umorili v odgovor na partizanski bombni napad na kino, v katerem je umrlo sedem nemških vojakov. Poleg praporščakov iz Slovenije in Italije so se proslave med drugimi udeležili generalni konzul Republike Slovenije Gregor Šuc, senatorka Tatjana Rojc, repentabrska županja Tanja Kosmina, podžupanja občine Zgonik Martina Budin ter devinsko-nabrežinska občinska odbornica Marjanka Ban. Prisotna sta bila tudi deželna svetnika Marko Pisani in Roberto Cosolini, tržaška občinska svetnika Štefan Čok in Valentina Repini ter predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.

»Deset civilistov za vsakega vojaka,« je kruto enačbo v uvodnem nagovoru povzel Luka Gregori iz openske sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Z razliko od Ardeatinskih jamah, v katerem so nacisti in fašisti morili le deset dni pred zločinom na Opčinah, pa, tako Gregori, kraj spomina na Opčinah ne uživa enakega ugleda in spoštovanja. Spomenik je zapostavljen, 80 let po strašnem zločinu za njim še vedno odmevajo streli. Gregori pa se je obregnil tudi ob obnašanje predstavnikov lokalne oblasti. Očitki so leteli predvsem na tržaškega župana Roberta Dipiazzo in govor, ki ga je imel v sklopu letošnje proslave dneva spomina na fojbe in eksodus ob bazovskem šohtu. Takrat je župan govoril o »retoriki spomina« in »titovih komunističnih morilcih«, ki naj bi po podpisu pariške mirovne pogodbe iz Istre, Reke in Dalmacije pregnali 350.000 Italijanov. Gregori je opozoril, da je Pariška mirovna pogodba v preambuli hkrati omenja fašistično Italijo kot državo, ki je bila odgovorna za zločine ter antifašistične elemente, ki so v Italiji po vojni prinesli demokracijo. Med tiste, ki so za svobodo in demokracijo darovali svoje življenje, sodijo tudi openski talci. Zaradi svojih besed po mnenju Gregorija Dipiazza ne bi smel nastopiti kot govornik na proslavi ob dnevu osvobodite v tržaški Rižarni. Slavnostna govora so organizatorji zaupali zgodovinarjema Jožetu Pirjevcu in Pieru Purichu, padlim se je s pesmijo poklonil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava