Oskrbujejo rane in psiho mladih migrantov

S svojim delom zdravijo migrante in vse, ki nimajo zagotovljene zdravstvene oskrbe. Humanitarno društvo Donk je svoje delovanje predstavilo v ponedeljek na javnem srečanju v Kulturnem domu Prosek - Kontovel, v neposredni bližini skavtskega hostla pri Božjem Polju, kjer so nastanjeni migranti in kjer prostovoljni zdravniki enkrat tedensko obiščejo in zdravijo tamkajšnje stanovalce. Publiko je pozdravila tudi koordinatorka tržaške škofijske Karitas Katarina Modic.

Kot je spomnil predsednik društva Donk, kardiolog Stefano Bardari, je to nastalo leta 2012. Najprej so zdravstveno oskrbo nudili le pri skupnosti San Martino al Campo, z leti pa se je njihova dejavnost le še širila. Zdravstveno oskrbo nudijo enajstkrat na teden, vsak dan so prisotni v Ulici Udine, dvakrat tedensko na Božjem Polju, enkrat pa v domu Malala na Fernetičih. Združujejo 60 zdravnikov prostovoljcev (od tistih v pokoju do drugih, ki so na razpolago v prostem času, in specializantih) ter deset zdravstvenih tehnikov. Maja lani so kupili mobilno ambulanto, s katero se tedensko odpeljejo tudi v Gradišče. Vsako leto se v društvu zaustavijo pri kritičnih točkah, ki bi jih lahko pri svojem delovanju izboljšali. Tako so začeli v zadnjih mesecih nuditi tudi psihološko podporo mladoletnim brez spremstva.

Čeprav se mu zdi normalno, da se oddaljimo od skupine mladih fantov, ki jo srečamo po cesti, je upokojeni nefrolog Michele Carraro prepričan, da bi drugače gledali nanje, če bi jih spoznali. Tudi sam je pripovedoval o osebnih stikih z migranti, ki jih zdravi. Eden od njih je »game« (tako migranti pravijo poskusom prečkanja meje) izvedel kar 36-krat, preden mu je uspelo prekoračiti bosansko-hrvaško mejo. Carraro pretežno dela v ambulanti v Ulici Udine, ki jo obiskujejo migranti iz silosa. Večkrat jih zdravijo zaradi ugrizov podgan, stenic, garij in okužb zaradi mraza.

»Danes mi je mladenič povedal, da mu je slabo, a mi ni znal pojasniti zakaj,« je pripovedoval Carraro. Odkar je prišel do Trsta, fant ne more več spati, ljudje povesijo pogled, ko ga srečajo na ulici in ga ne sprejemajo. »Ne trpi zaradi posttravmatske stresne motnje na poti, ampak zaradi stresa tukaj,« je ocenil zdravnik. Prepričan je, da tudi mi sami izgubljamo dostojanstvo, ko jih ne pogledamo v obraz. Fanta je objel in ta se mu je nasmehnil. Napotil ga je na psihiatrični pregled.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.