Četrtek, 21 november 2019
Iskanje

Padec Berlinskega zidu, začetek svobode?

Posvet Dežele Furlanije - Julijske krajine ob tridesetletnici padca Berlinskega zidu

Trst |
10. nov. 2019 | 10:04
Dark Theme

Padel je Berlinski zid, bil je začetek konca Sovjetske zveze, hladne vojne in ideoloških delitev. Lahko pa rečemo, da smo trideset let po tistem prelomnem 9. novembru 1989 res svobodnejši in močnejši? Predavatelji posveta ob trideseti obletnici padca Berlinskega zidu, ki ga je včeraj (soboto) v deželni palači na Velikem trgu priredila Dežela Furlanija - Julijska krajina, so si bili edini, da smo še kar daleč od idealne družbe.

Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je uvodoma v imenu organizatorjev povedal, da so totalitarni komunistični režimi dokončno mrtvi, polnopravne svobode pa še nimamo. Bistveno je torej, da mladi vedo, kaj je pravzaprav pomenil padec Berlinskega zidu. Moderator posveta, novinar Fausto Biloslavo je še pristavil, da je bistveno o njem razpravljati v krajih, ki so zaradi ideoloških pregrad pretrpeli veliko hudega.

»Trst in Gorica sta bila svetova, ki jih je zasegel režim nečloveške ideologije. Ta se je danes spremenila in ima obraz protizahodnjaštva, protikapitalizma, egalitarizma, pretirane politične korektnosti in lažne dobrohotnosti,« je dejal profesor filozofije na tržaški univerzi in nekdanji direktor italijanskega kulturnega inštituta v Berlinu Renato Cristin »Sistem nadziranja državljanov v komunističnih režimih je bil tako kapilaren, kompleksen, maniahalen in zbirokratiziran do skrajnosti, da je privedel do samouničenja. Stalen nadzor ni imel kot cilj zagotovitve varnosti, njegov namen je bil v kontroli kot taki, sami na sebi,« je še razčlenil in opomnil, da brez »nürnberškega procesa« komunizmu bosta družbeni in moralni preporod še naprej nemogoča.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Menite, da bi v slovenskem parlamentu moral sedeti predstavnik zamejskih Slovencev?

17. okt. 2019 | 16:45
Da, izvolijo pa naj ga le zamejski Slovenci, ki imajo slovensko državljanstvo
Da, volilno pravico pa naj dobijo vsi zamejski Slovenci, ki na konzulatih ali veleposlaništvih izjavijo, da pripadajo slovenskemu narodu
Lepo bi bilo, a je predlog neizvedljiv
Ne, ker je prav, da so poslanci samo slovenski državljani, ki v Sloveniji plačujejo davke
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo