Po »eksploziji« še ni normalnosti

Ali ste že slišali za združenje Psicologi per il popolo FVG? Gre za prostovoljno združenje, v katerem so zbrani psihologi in psihoterapevti, vpisani v zbornico, ki opravljajo službo za psihološko pomoč pri civilni zaščiti. Korenine združenja segajo v leto 2002, od leta 2018 pa jih z deželno civilno zaščito povezuje sporazum, na podlagi katerega morajo psihologi v primeru izrednega stanja sodelovati s civilno zaščito pri kljubovanju razmeram. V 13 italijanskih deželah deluje danes 19 tovrstnih združenj, nad katerimi na državni ravni »bdi« federacija, nam je razložila predsednica združenja Psicologi per il popolo, ki deluje v naši deželi, psihologinja Hanna Farah.

Katera je naloga, ki jo opravljate v izrednih okoliščinah?

Prizadevamo si, da bi v izrednih razmerah postregli s potrebnimi odgovori oz. podporo. Zato rečem, da smo v nekem smislu samostojna kategorija psihologov, ki se ne posveča običajnim kliničnim oz. psihoterapevtskim dejavnostim. Ker delujemo znotraj civilne zaščite so naše dejavnosti usmerjene v ljudi, v skupnost. Svoje znanje ponudimo v primerih manjših izrednih okoliščin, ki so krajevno omejene, na primer, kot tudi ob večjih dogajanjih, kot so lahko potresi, poplave in podobno. Sicer pa smo zelo dejavni tudi na »vzgojnem« področju, se pravi glede preventive, saj ljudi seznanjamo s tem, katere so dobre prakse pri soočanju s tveganji in kako naj ravnajo, če pride do izrednih dogodkov.

To pa še ni vse.

Drži. Vloga psihologa v izrednih okoliščinah je tudi ta, da prav tako prisluhne čustvenim potrebam reševalcev. Zato se redno srečujemo z občinskimi skupinami civilne zaščite, združenji prostovoljcev in člani Rdečega križa, da se bolje zavedamo »ne-tehničnih« strokovnosti reševalcev v takih okoliščinah: poglabljamo se v vprašanje, kako izboljšati zavedanje o tem, kar se dogaja in percepcijo tveganja, se pravi, da se posvečamo kognitivno-psihološkim procesom uma, ki nastopijo v trenutku, ko se soočiš z dogodkom, lahko pa delamo na predelavi tega, kar smo doživeli ob nekem dogodku. V izrednem stanju reševalci ravnajo namreč zelo premišljeno, po predpisih in svoja čutenja zato potlačijo, slednja pa se lahko pojavijo pozneje. Tako bi rekla, poskrbimo zato, da vsak predela izkušnjo in jo »prebavi«, da bi preprečili, da bi se pozneje pojavile posttravmatske stresne motnje.

Ne sodi med naravne katastrofe, pa vendar je epidemija covida-19 povzročila pravo razdejanje. Kako se je lotevate?

Kot člani civilne zaščite smo se že marca pridružili psihološki podpori ob epidemiji preko brezplačne telefonske številke 800 500300. Telefonskih klicev je bilo nešteto: ljudem smo pomagali pri psiholoških kriznih stiskah, operaterjem pa olajšali delo pri t.i. kritičnih klicih.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.