Pod gladino Jadrana se skriva prazgodovinska pokrajina

Pod gladino severnega Jadrana se skrivajo pokrajine, ki so jih pred več tisočletji poseljevale in uporabljale prazgodovinske skupnosti. Nova raziskava, ki sta jo izvedla tržaški Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) in Oddelek za arheologijo Univerze v Southamptonu, razkriva, kako se je med letoma 9000 in 4000 pr. n. št. spreminjala obalna pokrajina severnega Jadrana.

V prazgodovini je dvigovanje morske gladine postopoma preoblikovalo obsežna območja, ki so bila nekoč del kopnega. Pod morsko gladino so tako izginile ravnine, mokrišča, lagune in drugi obalni sistemi, ki so bili pomemben del življenjskega prostora mezolitskih in neolitskih skupnosti. Raziskovalci so izgubljeno pokrajino rekonstruirali s kombiniranjem že obstoječih podatkov iz analiz usedlin z novimi visokoločljivostnimi geofizikalnimi podatki, ki jih je pridobil OGS. Z opredelitvijo različnih sedimentacijskih okolij in izdelavo modelov poplavljanja so lahko določili ne le prostorsko razporeditev nekdanjih pokrajin, temveč tudi njihovo spreminjanje skozi čas.

Morje pokrilo pokrajino

Rekonstrukcije kažejo na več generacij obalnih pregrad, torej kopičenja sedimenta, vzporednih z obalo, ki lahko delujejo kot naravni nasipi. Za njimi so se oblikovala bolj močvirnata območja, poleg njih pa so obstajala lagunska, močvirnata in deltasta okolja. Takšne pokrajine so se lahko razvijale v obdobjih, ko se je dvig morske gladine upočasnil. Ko se je morska gladina ponovno začela hitreje dvigovati, pa je morje ta območja postopoma in ponekod razmeroma hitro preplavilo.

To pomeni, da se je življenjski prostor prazgodovinskih skupnosti skozi stoletja in tisočletja nenehno spreminjal.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.