Posvet o prvem tržaško-koprskem škofu

Matevž Ravnikar (1776–1845) je v slovenski kulturni zgodovini prve polovice 19. stoletja znano in pomembno ime. V očeh starejše generacije slovstvenih zgodovinarjev z Antonom Slodnjakom na čelu je skupaj z jezikoslovcema Jernejem Kopitarjem ter Francem Metelkom sicer veljal za »preživelega kranjskega janzenista«, nasprotnika posvetne poezije in zagovornika starinske kmečke govorice ter zastarelih preteklih deležnikov (Prešeren: »Gorjancov naših jezik potujčvavši si kriv, de kolne kmet, molitve bravši.«). Kasneje pa je slovenska literarna zgodovina njegovo delo na jezikovnem, prevajalskem in pripovedniškem področju ovrednotila. Nekdo je Ravnikarja označil celo za »očeta slovenske proze«.

Toda Ravnikar ni bil le jezikoslovec, literat, prevajalec in šolnik, bil je tudi duhovnik, od leta 1832 do smrti leta 1845 celo prvi škof združene tržaško-koprske škofije. Ideja o posvetu, na katerem bi osvetlili lik Matevža Ravnikarja, je padla pred dvema letoma. Pobudo je dal Inštitut za zgodovino Cerkve, ki deluje pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Posvet bo potekal v dveh dneh in na dveh lokacijah, 18. aprila v Veliki dvorani Teološke fakultete na Poljanski cesti 4, dan kasneje pa v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3) v Trstu. Skupno bo nastopilo 21 slovenskih in italijanskih raziskovalcev, ki bodo skušali z raznih strani osvetliti Ravnikarjev lik in okoliščine, v katerih je deloval, najprej kot duhovnik, narodni buditelj in književnik v Ljubljani, nato kot gubernialni svetnik in končno kot škof v Trstu.

Mednarodni znanstveni posvet sta finančno omogočila Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, njegova častna pokrovitelja pa sta ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore in apostolski administrator tržaške škofije, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Podroben program posveta je objavljen na slovenskaprosveta.org.