Prijava
Oktobra lani je obalna straža priredila vajo (OBALNA STRAŽA)
Dark Theme
Po dveh letih naprednega usposabljanja in vaj, srečanj, razprav, tehničnih omizij in spoznavanja opreme oz. ukrepov soseda proti onesnaževanju na morju in obalah, analize podatkov in ocene tveganj, povezanih z onesnaženjem z nafto, so Italija, Hrvaška in Slovenija danes povsem pripravljene na skupno in hitro ukrepanje v primeru razlitja nafte v Severnem Jadranu.
Da se ne bi evropski projekt NAMIRS – Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu (North Adriatic Maritime Incident Response System) ob svojem zaključku izpel, pa je potrebna sedaj višja, vladna poteza, ki bi tudi uradno zapečatila skupen sporazum in ga potrdila kot mednarodno veljavnega. Skrbno in temeljito opravljeno delo pa je lahko izhodišče oz zgled za celoten Jadran, so si bili edini predstavniki Italije, Hrvaške in Slovenije, ki so se danes zbrali na sedežu Srednjeevropske pobude na zaključni konferenci projekta.
Uspešen skupni mehanizem
V projektu, ki ga vodi Sep in sofinancira Evropska unija, so sodelovali italijanska obalna straža, ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške ter Uprava Republike Slovenije za civilno zaščito in reševanje, Jadranski izobraževalni in raziskovalni center za odzivanje na onesnaženje morja ob nesrečah (ATRAC), Univerza v Ljubljani in Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS). V dveh letih izvajanje projekta so dosegli cilj – vzpostavili skupni mehanizem za zaščito severnega jadranskega bazena v primeru razlitja nafte ter povezali obstoječe operativne postopke za ukrepanje ob nepričakovani katastrofi na morju, ki je skupno Hrvaški, Sloveniji in Italiji.
Naj spomnimo, da so novembra lani sredi Tržaškega zaliva poskrbeli tudi za odlično izpeljano prvo skupno vajo na morju, kjer so omejili in odstranili razlitje 20 tisoč litrov nafte.
Generalni sekretar Sep Roberto Antonione je izrazil zadovoljstvo nad rezultati projekta in ponovno poudaril pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju okoljskih nesreč ter izrazil upanje, da bi se podobna raven sodelovanja lahko razširila na celoten Jadran, se pravi še na Albanijo, Bosno in Črno Goro.
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.
