Sobota, 18 maj 2024
Iskanje

Proti konkurenci severnoevropskih pristanišč

Vrh o pristaniščih, logistiki in prometu na območju Jadranskega morja Adriatic Sea Summit

Trst |
23. maj. 2023 | 8:28
Dark Theme

Ne le vojna v Ukrajini, spodleteli dogovor nove svilne poti s Kitajsko, težka mednarodna ravnovesja in energetski prehod, temveč tudi napovedana italijanska reforma pristanišč. Ti izzivi so bili včeraj v ospredju vrha o pristaniščih, logistiki in prometu oziroma pomorskega gospodarstva na območju Jadranskega morja Adriatic Sea Summit, ki so ga v tržaškem kongresnem centru v Starem pristanišču priredili MediTelegraph, Il Piccolo, Il Secolo XIX in L’Avvisatore marittimo. Na daljavo se je povezal tudi italijanski minister za infrastrukturo in promet Matteo Salvini. Svoj pogled na dano stanje pa so med drugimi poleg tržaškega podali tudi predsedniki pristaniških uprav iz Kopra, Reke, Benetk in Ravenne.

Dogodek je hotel namreč biti zlasti priložnost za krepitev sodelovanja, s katerim hočejo učinkoviteje kljubovati pristaniški konkurenci severnoevropskih držav. Spletanje močnejših medsebojnih stikov je v spremenjenih in negotovih geopolitičnih razmerah, postalo vse bolj nujno, so ponovili v isti sapi.

Sredozemsko morje je v zadnjem obdobju spet središče glavnih gospodarskih pomorskih poti. Nov izziv pa predstavlja krepitev sodelovanja na osi južne Evrope. Predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga je v uvodnem nagovoru poudaril, da je glavni cilj ustvariti enotni sistem, ki bi podpiral in spodbujal vse, ki bi se hoteli nasloniti na tukajšnji logistični sistem.

Ovir ne manjka. Predsednik tržaške pristaniške oblasti Zeno D’Agostino se je zelo kritično obregnil ob napovedano reformo pristanišč. Italijanska vlada je sicer na začetku izoblikovala drugačen predlog, ki pa ga Evropske unija decembra lani ni odobrila in s to potezo zamrznila del finančnih sredstev iz Nacionalnega načrta za okrevanje in Odpornost (NOO). Po tej odločitvi si je zamislila sistem, ki bi temeljil na algoritmu Neodvisnega organa za regulacijo prometa (ART).

D’Agostino je poudaril, da so nekatere koncesije italijanskih pristanišč strateškega pomena in zato ne morejo biti v rokah neodvisnega organa, ki po svoji naravi nima nič kaj opraviti z vladno geopolitično strategijo in še toliko manj nekega golega izračuna.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava