Slovenska naselja na Videmskem se praznijo

Od približno 250 naselij s slovensko identiteto je danes neobljudenih približno sto, je razmere na območju nekdanje Pokrajine Videm ponazoril geograf z Univerze v Trstu Igor Jelen, ki je bil gost ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev (DSI). Pogovor z njim je vodil Sergij Pahor, ki je spomnil, da je imel Jelen januarja v Čedadu na prireditvi Dan emigranta »odmeven govor«.

Jelen, ki je Slovenec z Bele Peči in tudi predsednik združenja Evgen Blankin, je s skupino Slovencev na Videmskem sestavil seznam deloma ali pretežno slovenskih krajev od Kokove pri Trbižu na severu in reko Idrijo na jugu ter ugotovil, da je skoraj polovica teh praznih. Za predalpski svet je izseljevanje ljudi sicer značilen pojav, ki pa se običajno kaže kot sezonska migracija. V Benečijo oz. Rezijo pa se vrača vse manj domačinov. »Imamo pa primere ljudi, ki se vračajo tudi vsak vikend, recimo ‘nonote’, ki živijo v Lignanu, in ti ljudje si želijo, da nekaj ostane,« je opisal Jelen.

Ob vprašanju, kako potemtakem ukrepati, da slovenska identiteta v Kanalski dolini, Reziji, Terski in Nadiški dolini ne bo povsem izginila, se Jelenovo stališče nekoliko razlikuje od prevladujoče usmeritve slovenskih organizacij. Geograf z Bele Peči je namreč prepričan, da negovanje narečij med Slovenci v videmski pokrajini ni perspektivno, zato bi bilo po njegovem bolj smiselno vse moči vložiti v učenje slovenskega knjižnega jezika, čeprav »to ni popolnoma demokratično«.

V drugem delu večera se je pogovor preusmeril v države Srednje Azije, nekdanje sovjetske republike, ki jih Igor Jelen proučuje že od devetdesetih let. O njih je med drugim dejal, da je bila tranzicija marsikje neuspešna, saj je družba še zmeraj urejena po centralističnem modelu Sovjetske zveze.