Ponedeljek, 22 april 2024
Iskanje

Temni oblaki nad tržaško industrijo

Državna sekretarka sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Francesca Re David o škedenjski železarni

Trst |
23. okt. 2019 | 19:08
Dark Theme

Lastniki škedenjske železarne napovedujejo, da se zaradi zaprtja plavža in koksarne nihče ne bo znašel na cesti, kar so za sindikate le sanje oziroma prekrivanje resnice. Na prepihu ni zgolj 350, ampak več kot 500 delavcev, poudarjajo. V tovarni Wärtsilä pri Boljuncu je včeraj medtem potekala štiriurna stavka zaradi nove globalne reorganizacije finskega koncerna (že druge letos), v okviru katere nameravajo odsloviti 350 delavcev po svetu. Šušlja se, da bodo v Boljuncu morda žrtvovali kar 50 delovnih mest, proizvodnja motorjev v letu 2020 pa bo ena skromnejših doslej. Poleg tega so še odprta vprašanja tovarne Flex, papirnice Burgo, pršutarne Principe. Nad tržaško industrijo se že dolgo zgrinjajo temni oblaki, ki ogrožajo celotno krajevno gospodarsko in socialno tkivo.

Nespodbudno sliko so komentirali ob robu seje tržaškega vodstva kovinarskega sindikata Fiom-Cgil v Ljudskem domu na Pončani. Navzoča je bila tudi državna sekretarka sindikata Francesca Re David, ki je družbo Arvedi pozvala k vzpostavitvi resnih pogovorov in predstavitvi pravega industrijskega načrta. Na vprašanje, kaj meni o napovedi Mattea Salvinija, da bo v Tarantu dvigal barikade za ohranitev delovnih mest v jeklarni, je odgovorila, da je bil on do včeraj minister in da ni nikoli ščitil delovnih mest. Njegova in tudi prejšnje vlade pa niso izdelale nobene industrijske politike. »Poleg tega se Salvini očitno razlikuje od njegovega somišljenika Fedrige, ki podpira zaprtje škedenjskega plavža,« je dodala.

Italija je še vedno druga v Evropi po industrijski proizvodnji, »a ne vemo, koliko bo to še trajalo,« opominja Francesca Re David. »V Škednju je potreben verodostojen industrijski načrt, na katerega še čakamo,« je dejala. Giovannija Arvedija je opisala kot trdega podjetnika starega kova. »Mi se ne vdamo. Moramo mu dopovedati, da za prodajo ne more računati na javna sredstva in podporo. Toliko bolj, ker je tržaška industrija nastala tudi z javnimi finančnimi sredstvi,« je dejala.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava