Trajnostne strategije sodobne družbe

»Trajnost je danes prevečkrat zlorabljeni izraz. Vsi si z njim radi polnijo usta, ne da bi upoštevali njenih družbenih in gospodarskih razsežnosti, spoštovanja ozemlja oz. njegovih vrednot. Kaj od nas zahteva trajnostni razvoj? Katere so strategije, ki jih danes ubiramo?« Na ta in podobna vprašanja so skušali odgovarjati gostje včerajšnjega posveta z naslovom Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: strategije in izzivi sodobne družbe, ki je zaživel v sklopu kulinaričnega in vinskega kulturnega dogodka OKÙS Trieste Food Lab, ki je vključen v dogodke, ki jih prireja podjetniška mreža Carso Kras.

Da je Kras lepo, a krhko ozemlje, ki ga krajevni vinogradniki ohranjajo in varujejo iz ljubezni do svoje zemlje in pridelkov, ki jih gojijo na njej, je uvodoma namignil povezovalec srečanja novinar Stefano Cosma. Podnebne spremembe, ki smo jim priča, pa niso prizanesle niti Krasu, je ob sušnem poletju ugotavljala predsednica Slow Food Italija Barbara Nappini. Zaustavila se je nato pri t.i. greenwashingu oz. zelenem zavajanju ali širjenju zavajajočih informacij o okolju prijaznih praksah nekega podjetja, ki v resnici to niso. »Potrebujemo regeneracijo danes neenakopravnega modela prehranskega sistema, ki se je otepajo zlasti tisti, ki imajo privilegije in jih nočejo izgubiti. Prihodnost neke skupnosti in nekega ozemlja danes določa kdor opravlja svoje delo na pravičen način oziroma nasprotno,« je pojasnila.

Ponudila je primer vinogradništva in poudarila dva obstoječa scenarija – prvega ponujajo intenzivni pridelovalci, ki so še okrepili svoje seganje po vodnih virih in energiji, pri tem pa prezrli stresne učinke na okolje in ekosisteme. Ohranili so količino proizvoda, dolgoročno pa so poskrbeli za uničujoče učinke na ozemlje in skupnost. Drugi scenarij oblikujejo vinogradniki, ki se podajajo v vinograd vsak dan, ki udejanjajo agro-ekološke prakse, ki varujejo kakovost proizvoda in ohranjajo ekosistemsko perspektivo spoštovanja zemlje. Raje kot množično kmetijstvo, naj bodo množični kmetje, se je poigrala in potrdila, da 56% podjetij v njihovem vodniku je že danes ekoloških in biodinamičnih.

Več v (današnjem) nedeljskem Primorskem dnevniku.