Nedelja, 16 junij 2024
Iskanje

Tržaški »svetovni komunist«

Posvet o Vittoriu Vidaliju so priredili ob 40-letnici smrti enega izmed najbolj prepoznavnih tržaških politikov - v dobrem in slabem

Trst |
20. nov. 2023 | 11:08
Dark Theme

»Odšel je svetovni komunist.« Tako se je pred štiridesetimi leti italijanski komunistični časnik L’Unità poslovil od Vittoria Vidalija. V spomin in kritično obravnavo je prejšnji četrtek, na obletnico smrti (9. november 1983), tržaški Novinarski krožek priredil posvet o svetovno najbolj prepoznavnem tržaškem politiku, kot ga je opisal novinar Pierluigi Sabatti, ki je povezoval večer. Z njim sta se pogovarjala zgodovinarja Patrick Karlsen in Diana Napoli.

Prvi se je bolj osredotočil na Vidalijevo politično plat, druga pa na človeka. Oba sta se sicer strinjala, da je težko ločiti politično delovanje od osebnega življenja, saj je bila njegova predanost viziji tako popolna, da je bilo vse, kar je počenjal, politično.

Dolga pot do Trsta

Svojo kariero je Vidali začel v Alžiriji, Združenih državah Amerike in Mehiki. V Španiji, kjer je nastal mit komandanta Carlosa, je ustanovil Peti regiment, ki je branil oblegani Madrid. Takrat se je že izrazito uvidel njegov zagrizeni boj proti raznim odstopanjem. Začenši s trockizmom.

Po Španiji se je vrnil v Mehiko do leta 1947. Takrat mu je končno uspel povratek v Trst, je dejal Karlsen, kjer ga je spet čakalo politično poslanstvo. Prišel je organizirat tržaško Komunistično partijo in utišati dele stranke, ki so si želeli priključitev Trsta Jugoslaviji. To je, kot je dejal Karlsen, »raztrgalo slovensko narodno skupnost«.

Po kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, na katerem je Nikita Hruščev obračunal s svojim predhodnikom Stalinom in se distanciral od njegovega delovanja, se je začel počasen Vidalijev zaton. Izvoljen je bil v parlament, kjer je ostal deset let, a parlament je bil za komuniste v primerjavi s stranko skoraj drugorazrednega pomena.

Vsekakor je še vztrajal v politiki. V sedemdesetih letih, ko je vodenje partije prevzel Enrico Berlinguer, so stari voditelji, in Vidali je bil med temi, začeli pisati spominske knjige. Zanimivo je, da je svoje spomine na 20. kongres sovjetske Komunistične partije, ko je Hruščev napadel pokojnega Stalina, objavil šele v 70. letih prejšnjega stoletja. S tem je hotel zbadati Jugoslavijo, kateri se je sovjetski vodja oprostil leta 1955 med obiskom v Beogradu. Vidali in tudi nekdanji sovjetski minister za zunanje zadeve Vjačeslav Molotov sta v tem videla začetek konca komunizma.

Nasprotovanje Osimu in KD

V sedemdesetih letih so jugoslovanski in italijanski komunisti gojili tesne vezi. Državi sta se pripravljali na osimske sporazume in tudi komunistični stranki sta stremeli po normalizaciji. Vidali se s postopkom ni strinjal, osimske sporazume je dojemal kot vsiljene Trstu in Tržačanom, jugoslovansko osvoboditev Trsta je smatral kot okupacijo.

Diana Napoli je, kot rečeno, predstavila tudi osebo, ki je bila za Vidalijevim mitom. Njegovo življenje je bila politika, četudi je posamično imel idilične družinske trenutke, ki niso dolgo trajali. Njegovo razmerje s Tino Modotti je bilo snidenje politike in ljubezni. V njegovih dnevnikih je Napoli prebrala več komentarjev o lepoti tržaških sončnih zatonov. Čustveno je bil zelo navezan na Trst in vselej je hrepenel po vrnitvi domov.

Tudi med svojim političnim zatonom, ko je odločno nasprotoval sodelovanju z Jugoslavijo in s Krščansko demokracijo in se je sklenila doba starih komunističnih voditeljev, je optimistično iskal razlage za svoje delovanje. Vse življenje je stremel po grajenju boljšega sveta. Ko je postalo jasno, da revolucije ne bo, je iskal pozitivne plati svoje preteklosti. Podvomil je v sistem, nikoli pa ni postavil pod vprašaj svoje izbire iz leta 1917, ko je postal komunist. Vedno je iskal gotovosti in vedno je gledal v svet.

Vidali je za sabo pustil ogromno dediščino, ki je bila deloma anahronistična že v njegovih zadnjih letih. Kot malokdo je zaznamoval Trst in svet, kar so potrdila tudi pričevanja na četrtkovem posvetu. Štiridesetletnico smrti političnega velikana, o katerem obstajajo »miti in proti-miti,» kot je figuro strnil Sabatti, pa bi, če ne bi bilo posveta Novinarske zbornice in napovedane predstavitve knjige Diane Napoli Il mondo in testa. Vittorio Vidali. Scene di vita di un rivoluzionario di professione (ta bo konec novembra), javnost zlahka spregledala. Morda je eden izmed največjih svetovnih komunistov zaradi svojega delovanja še preveč neprimeren za korenitejšo obravnavo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava