Tržaških devetdeset črnih lukenj

Trst, mesto »črnih lukenj«. Tako so pri tržaškem združenju Un'altra città z izzivalno ironijo poimenovali devetdeset palač, zgradb in stavb v mestu in okolici, ki so pred očmi vseh, imajo za sabo pomembno zgodbo, vendar že dolgo samevajo in razpadajo. V petek ob 18. uri v gledališču Miela prirejajo srečanje, ki hoče biti zlasti izhodišče za razmislek o učinkoviti strategiji razvoja mesta. V ospredju bo predstavitev publikacije arhitekta Roberta Dambrosija, ki je za Primorski dnevnik razložil, zakaj zapuščene ali nedokončane stavbe dejansko utelešajo protislovja urbanega razvoja.

Kasarna v Ul. Rossetti, Palača Carciotti, dvorana Tripcovich, Palača Artelli v starem mestu, kjer so nekoč domovale humanistične fakultete tržaške univerze, Urban Center na Korzu Cavour, nekdanji hipodrom, palača italijanskih železnic na Trgu Vittorio Veneto, neoklasična palača Rotonda Pancera v Ul. Venezian, parkirišče Belvedere – spisek »črnih lukenj« v raziskavi je res dolg. Številne že kar nekaj časa čakajo na uspešen razplet na dražbi, mnoge so bile že predmet številnih žgočih javnih razprav, jasnih odgovorov pa še ni. Dambrosi je razložil, da vse skupaj govorimo o 85 hektarjih površine, od katerih dobrih 50 hektarjev sovpada z javnimi stavbami, preostali pa so v zasebni lasti.

V ne ravno spodbudnem seznamu je tudi nekaj stavb s slovenskim predznakom, med katerimi izstopa Palača Kalister na Trgu Libertà. V drugi polovici 19. stoletja jo je dal zgraditi Franc Kalister iz slovenske rodbine, ki si je z nadarjenostjo in podjetnostjo uspešno utrla pot v tedanjem avstro-ogrskem Trstu.