Turistično »pozabljeni« Kras

Pot žajblja, Ribiški muzej v Križu in tamkajšnja cerkvica sv. Roka, Dom prosekarja ali avstro-ogrsko pokopališče na Proseku, pa še kontovelska mlaka, svetišče na Vejni ali raznorazne razgledne točke in seveda čudovite poti oz. steze v objemu narave, ki povezujejo Kras z morjem. To je le del izjemnega bogastva, s katerim razpolagajo vasi zahodnega Krasa, ki je žal turistom, ki jih prečkajo, dejansko neznano. Smerokazi so namreč pomanjkljivi, tisti redki, ki danes obstajajo, pa so nejasni in še postavljeni so na neprimerno mesto.

Na te, »stare« zdrahe je predsednica zahodnokraškega rajonskega sveta Maja Tenze opozorila gostjo četrtkovega zasedanja na Proseku, tržaško občinsko odbornico za inovacijo, ekonomski razvoj in turizem Francesco De Santis (stranka FI). Odbornici je predsednica predstavila kraško zgodbo, katere korenine segajo v daljno preteklost, zgodbo o ribičih, kmetovalcih in vinarjih, ki še danes - zlasti mlajši - vestno obdelujejo vinograde nad morjem. Namignila je, da bi bilo tudi mestu koristno, ko bi se nekoliko več vlagalo v turistični razvoj zaledja, kamor spada Kras. Začenši s postavitvijo novih, seveda večjezičnih smerokazov in informativnih tabel, ki bi mimoidoče ustrezno seznanjali s turističnimi točkami, zgodovinsko-kulturnimi znamenitostmi in naravnimi lepotami, ki jih premore okolica, s kolesarskimi stezami in morebitnimi nastanitvenimi ali gostinskimi objekti.