V Ljubljani je moral ljudi prepričevati, da je tudi sam del družbe

»V Babačićevih zgodbah oziroma krajših esejih se križajo vse dejavnosti našega življenja, v njih se kaže avtorjeva upornost.« S temi besedami je na ponedeljkovem večeru, ki ga je v Peterlinovi dvorani organiziralo Društvo slovenskih izobraženecev, pisatelj Marij Čuk uvedel predstavitev zbirke esejev Veš, mašina, svoj dolg slovenskega pisatelja, pesnika, pevca in tekstopisca Esada Babačića, ki je zanjo prejel Rožančevo nagrado za najboljši slovenski esej.

Babaćič, rojen v Ljubljani v mešanem hrvaško-bosanskerm zakonu, je odraščal v Vodmatu in ljubljanskih Mostah. »Nagrada se je vrnila tja, kjer se je Marjan Rožanc rodil in odraščal,« je izpostavil Babačić, ki je v 80. letih, ko je bil najstnik, ustanovil punk skupino Via Ofenziva. Avtor je tekom večera namreč spregovoril tudi o svoji pankovski izkušnji in poudaril, da bi morala demokratična Slovenija pankerjem priznati kulturno funkcijo oziroma se jih spomniti z obeležjem, saj so s svojim delovanjem, od Pankrtov dalje, pomembno pripomogli k slovenski pomladi, demokratizaciji in nenazadnje osamosvojitvi Slovenije, zaradi česar bi bilo treba njihovo vlogo ovrednotiti.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.