V otroških igralih preveč železa in plastike

Mestne zelenice in parki so tudi v Trstu priljubljeni predvsem med starejšimi in družinami z otroki. Slednji pridejo na svoj račun, ko lahko v urbanem okolju računajo na urejeno območje z igrali. Takih, bolj ali manj urejenih, je na območju tržaške občine več kot petdeset, od Barkovelj do Naselja sv. Sergija, od Trga Hortis do parka Marije Bernetič pri Sv. Jakobu, ljudskega vrta v Ulici Giulia, parkov vil Revoltella, Cosulich in Engelman, na ploščadi ob občinski stavbi na Opčinah, pri mlaki na Kontovelu, v ulicah Boccaccio, Benussi, Carpineto in še bi lahko naštevali. Marsikje se občina ponaša s postavitvijo novih in naprednih igrišč, na primer z novo pisano gusarsko ladjo v Ljudskem vrtu ali z zagrajenim območjem s toboganom, gugalnicami, vzmetmi in igralnim stolpom v prenovljenem parku v Ulici Edera. Posebno pozornost so na primer v Barkovljah in na Opčinah posvetili odpravi arhitektonskih pregrad in dostopnosti za otroke s posebnimi potrebami. Tu se najmlajši lahko mirno zibljejo na gugalnicah v obliki medvedka, na katere jih lahko starši privežejo z varnostnimi pasovi. Na nekaterih igriščih pa je opaziti manj pozornosti do potreb otrok in družin. Na šentjakobskem trgu na primer se otroci v velikem številu vsak popoldan zbirajo okrog enega tobogana in dveh vzmetnih igral, ki so sicer slabo vzdrževana, podobno kot zelenica okoli njih. Skupni imenovalec vseh občinskih igrišč za najmlajše občane pa je material, iz katerega so izdelana. Železo in plastika so na Tržaškem še najbolj aktualna, morda prav zaradi tega, kar zahteva njihovo vzdrževanje manj truda in stroškov. Okolju prijaznejša pa bi bila uporaba lesa, materiala, ki je v Sloveniji, severni Italiji in drugih evropskih državah veliko bolj priljubljen. Okolju prijaznejša igrišča so včeraj predstavila številna podjetja na sejmu, ki je na pomorski postaji potekal ob robu državnega kongresa javnih zelenih površin italijanskega združenja Pubblici Giardini.