V Tanzaniji pomagala pri samostojnosti žensk

Izpod Volnika do Kilimandžara. Na to pot se je podala Repenka Melania Kalz meseca maja, ko se je odpravila v mesto Arusha, na severu Tanzanije, nedaleč od meje s Kenijo in najslavnejše afriške gore. Tam je ostala približno tri tedne in sodelovala ter raziskovala v sklopu dobrodelnega projekta Woven Connect. Po povratku domov pa se je odločila, da bo projektu, ki ji je ostal zelo pri srcu, pomagala na daljavo in tako začela nabirko na spletni stran GoFundMe.

Melania Kalz se je za prostovoljstvo v Tanzaniji odločila, ker se že dlje časa ukvarja s tekstilom in išče »realnosti, kjer se z njim ukvarjajo kot nekoč«. Sprva je nameravala oditi na raziskovalno-dobrodelni projekt v Indijo ali Nepal. Potem pa je odkrila projekt v Tanzaniji in se odločila zanj zaradi boljše organizacije.

Tu je spoznala ustanoviteljico in vodjo projekta, ki jo vsi poznajo le pod vzdevkom Mama. Ta je ustanovila nevladno organizacijo pred približno petnajstimi leti in si je kot cilj zadala spremembo položaja žensk v Tanzaniji. Ta je namreč še dokaj prekaren: kot je svoje dojemanje tamkajšnje družbe opisala Kalz, »moški odločajo o vsem«. Mama pa je nameravala, po malem, izboljšati situacijo. Zastavila si je cilj, da bi čim več žensk naučila šivanja, tkanja in samostojnega dela, da bi izboljšala njihovo samozavest in jim omogočila tudi ekonomsko bolj neodvisno življenje.

Tkanina povezuje

»Projekt jih spodbuja in jim pomaga se razviti, da postanejo ženske avtonomne in enakopravne,« je o projektu še dodala Kalz. Po njeni oceni pa je Mami tudi res uspelo izboljšati žensko situacijo, kljub temu, da je bila njena želja po koreniti spremembi družbe ambiciozna. »Ena ženska je začela z enim majhnim projektom in je res spremenila razmišljanje,» je presodila.

Projekt se je sicer s časom razširil iz projekta, ki je nastal »le« za emancipacijo žensk: in sedaj tkejo v Woven House tudi moški. Naša sogovornica je tekom svojega tritedenskega bivanja spoznala tri dekleta in enega fanta, vse pod tridesetim letom starosti, ki so se tam urili.

Poleg izobraževalno-proizvodnih dejavnosti se ukvarja Mama tudi z reševanjem družinskih konfliktov. V Tanzaniji namreč »nihče noče ločene ženske«, zato pomaga Mama pri mediaciji, da bi se stanje žensk ne še poslabšalo. Vsekakor pa ima Mama pred sabo še veliko dela. »Moški se bojijo in ne dovolijo, da bi ženske ustvarjale same,» je še dodala Kalz.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.