V Trstu kar 40 odstotkov prebivalcev rojenih drugje

Trst ostaja očitno vabljiv za prebivalce od drugod, v njem še zdaleč ne živijo zgolj domačini. Leta 2022 je bilo po podatkih občinskega statističnega observatorija RUPA kar 40 odstotkov prebivalcev Občine Trst rojenih v drugih krajih, bodisi v Italiji, bodisi v tujini. Po podatkih statističnega zavoda ISTAT pa je bilo leta 2024 skoraj 24.000 od približno 200.000 prebivalcev Trsta (12 odstotkov) tujcev, ki imajo v Trstu stalno prebivališče a nimajo italijanskega državljanstva. Od teh je največ starih med 35 in 39 let.

Najštevilčnejša tuja skupnost je srbska, ki v Trstu sicer prebiva že več stoletij. Takoj za Srbi (3667) pa so Romuni (3178 prebivalcev). Večina jih je po padcu komunističnega režima Nikolaja Ceausescuja v Italijo prišla s trebuhom za kruhom. Na tretjem mestu so Albanci s Kosova (1889), na četrtem pa državljani Pakistana, ki so s tega položaja pred tremi leti izrinili Hrvate. Veliko je tudi ukrajinskih državljanov, njihovo število se je znatno povečalo, potem ko je Rusija februarja 2022 sprožila invazijo na Ukrajino.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.