Sreda, 30 november 2022
Iskanje

»V Trstu v železniški promet vlagamo dvakrat več kot v Rotterdamu«

Na Blejskem strateškem forumu je spregovoril predsednik italijanske pristaniške uprave za vzhodni Jadran Zeno D’Agostino

Bled |
3. sep. 2021 | 6:25
Dark Theme

Vloga tržaškega, koprskega in reškega pristanišča v severnojadranskem prostoru in njihovi skupni izzivi, bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško, vzpostavitev izključne gospodarske cone na Jadranu in posledični podpis trilateralne pogodbe med Slovenijo, Italijo in Hrvaško so bile glavne teme okrogle mize na Blejskem strateškem forumu, ki jo je povezoval dr. Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Na debati z naslovom Nov veter na Jadranu – upravljanje z jadri medsebojnega sodelovanja je spregovoril predsednik italijanske pristaniške uprave za vzhodni Jadran Zeno D’Agostino, ob njem sta v pogovoru sodelovala še slovenski in hrvaški zunanji minister Anže Logar in Gordan Grlić Radman ter predsednika koprske in reške pristaniške uprave Dimitrij Zadel in Ivan Pavlović.

»Tržaško pristanišče postaja pravo logistično središče na severnem Jadranu, pri čemer smo posebej pozorni do zaščite narave in morskega ekosistema. V tržaški luki vlagamo dvakrat več v železniški promet v primerjavi z Rotterdamom, lani smo več kot polovico kontejnerjev natovorili na vlake,« je bil jasen prvi mož tržaške pristaniške uprave D’Agostino, ki meni, da bi luka lahko postala tudi tehnološko napredno središče.

Beseda je tekla tudi o trajnostni morski ekonomiji in podnebnih spremembah, ki po D’Agostinovem mnenju delujejo v prid tržaške luke: »Hamburško pristanišče leži 100 kilometrov od morja, deluje na osnovi mreže plovnih kanalov, v katerih je v poletnih mesecih malo vode. Ladijski promet je posledično močno otežen. To je eden od razlogov, da so Hamburžani vložili denar v Trst in postali večinski lastniki logistične ploščadi v tržaškem pristanišču. Hkrati pa je treba spričo večjega ladijskega prometa ustrezno poskrbeti za varovanje jadranskega ekosistema.«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava