Četrtek, 18 april 2024
Iskanje

V Tuzli spoznavali dobre prakse Sklada Mitja Čuk

V Bosni in Hercegovini je septembra potekalo srečanje na temo premagovanja ovir pri delu z osebami z motnjami v duševnem razvoju – udeležila se ga je psihoterapevtka Roberta Sulčič za Sklad Mitja Čuk

Trst |
27. okt. 2022 | 11:52
Dark Theme

Kako širiti dobre prakse? S spoznavanjem delovanja drugih, s povezovanjem različnih strokovnih področij oz. sodelovanjem ključnih služb, z interakcijo različnih akterjev, z radovednostjo in predvsem željo po izboljšavi stanja. To je bil cilj prvega mednarodnega posveta z naslovom Premagovanje ovir pri delu z osebami z motnjami v duševnem razvoju in osebami z avtističnimi motnjami, ki je v bosansko Tuzlo, točneje na Zavod za izobraževanje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, med 22. in 24. septembrom privabil tudi tržaške ter goriške strokovnjake, ki se posvečajo osebam s posebnimi potrebami in ki so delili svoje izkušnje ter znanje.

Med njimi je bila tudi predstavnica Sklada Mitja Čuk, psihoterapevtka Roberta Sulčič, za zdravstveno podjetje Asugi oz. njegov oddelek nevropsihiatrije v Gorici nevropsiholog Devid Cescon, medtem ko sta združenje Adriatic Greenet onlus zastopala Corrado Altran in Slavica Mendelski. V Tuzli jih je na zavodu pričakala direktorica Selma Hodžić s svojo ekipo.

»V Tuzlo sem odpotovala z organizacijo Adriatic Greenet, s katero sodelujemo v sklopu School of Peace. V Bosni namreč organizacija že 20 let pomaga osebam, ki so se znašle v stiski med in po vojni. Med drugim sodelujejo tudi z ustanovo Ženske Srebrenice, tačas pa so spoznali ustanovo, ki skrbi za osebe s posebnimi potrebami iz Tuzle in tamkajšnjo sirotišnico,« je povedala Roberta Sulčič.

»Povabili so nas, da bi skupaj razmišljali o tem, kaj so osebe s posebnimi potrebami zmožne narediti in ne o tem, kar jim ne uspe. Na Skladu Mitja Čuk smo se tega pristopa lotili že pred leti, ko smo se osredotočili na njihove uspehe in smo opustili to, kar jim nikoli ne bo šlo od rok. Ne gre torej vztrajati z učenjem matematike ali slovenščine, pač pa jih naučiti to, česar so sposobni usvojiti,« je ob povratku povedala Roberta Sulčič in ocenila, da je bila izkušnja izredno zanimiva, kljub še številnim pomanjkljivostim bosanskega vzgojnega sistema na tem področju.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava