V vesolje z Lucom Parmitanom

»Ko sem stopil s postaje, sem občutil tridimenzionalnost vesolja.« Tako je opisal svoj podvig Luca Parmitano, prvi italijanski vesoljec, ki je izstopil iz vesoljske postaje ISS (International Space Station) in več ur preživel 400 kilometrov stran od zemeljske atmosfere, gost na desetem festivalu raziskovanja Trieste Next.

Včeraj popoldne so tržaško operno hišo Giuseppeja Verdija, ki je ob tem koncu tedna postala eden izmed številnih odrov znanstvenega festivala, napolnili, v kolikor je v tem času mogoče, mladi ljubitelji vesoljskih pustolovščin. Silvia Pittarello, komunikatorka znanosti in moderatorka srečanja, je sicer na oder povabila najprej Roberta Battistona. Profesor eksperimentalne fizike in bivši predsednik Evropske vesoljske agencije (ESA) je prisotne s sliko in besedo v slabi pol uri ponesel v zgodovino odkrivanja vesolja od 60. let preteklega stoletja do danes. Spomnil je na t.i. vesoljsko tekmo med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, od Sputnika do najnovejših satelitov in pristanka na Mars.

Kakšen je vpliv manjših satelitov na delo, ki ga opravljajo vesoljci, je bilo vpašanje moderatorke. »Veliko jih je, nas pa nikakor ne motijo, ker smo na drugem tiru. Nevarnejše so smeti oz. drobci materialov, ki se okrog Zemlje vrtijo z dvakratno hitrostjo zvoka. Pozorno jih opazujemo in v primeru, da se nahajajo na našem tiru, se premaknemo,« je dejal Parmitano in dodal, da se želijo raziskovalci vesolja izogniti napakam, ki jih je človek storil na Zemlji, in čim manj vplivati na okolje. Vesoljska postaja je namreč okoljsko skoraj nevtralna. V njej se shrani 95 odstotkov vode, ki se jo prečiščeno ponovno uporabi. »Največ časa pa posvečamo preizkusom, ki so namenjeni razvoju človeštva na področju tehnologije in zdravstva,« je še povedal Parmitano in na vprašanje, ali si želi na Luno, odgovoril, da je satelit le tri dni od nas in da se že načrtuje pristanek čez približno deset let.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.