Torek, 31 januar 2023
Iskanje

Vztrajni neodvisni glas civilne družbe

Andrea Gullotta, predsednik italijanske veje najvidnejše ruske nevladne organizacije Memorial, letošnje dobitnice Nobelove nagrade za mir

Trst |
5. dec. 2022 | 8:21
Dark Theme

Skoraj leto dni je mimo, odkar je februarja 2022 ruski napad na Ukrajino pretresel svet. Kako Evropo iz bojišča spet spremeniti v zibelko človekovih pravic? Odgovor lahko dobimo tudi v letošnji »trojni « Nobelovi nagradi za mir, ki jo bodo kot veleva tradicija podelili prihodnjo soboto, 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Razdelili si jo bodo najvidnejša in največja ruska nevladna organizacija za človekove pravice Memorial, zastopnik beloruske civilne družbe Aleš Bjaljacki in ukrajinska nevladna organizacija Center za državljanske svoboščine.

Ob tej priložnosti smo se pogovorili s predsednikom italijanske podružnice organizacije Memorial Italia Andreo Gullotto, ki se te dni mudi v Trstu. Jutri bo predaval dijakom petih razredov liceja Prešeren. Ob 17.30 pa bo na javnem srečanju študijskega centra Dialoghi europei o poslanstvu Memoriala spregovoril še v prostorih Srednjeevropske iniciative v Ul. Genova 9. Gullotta poučuje na Univerzi v Palermu. Po izobrazbi je slavist, strokovnjak za rusko literaturo in književnost, ki preučuje gulage v Sovjetski zvezi.

Kako naj si razlagamo letošnjo Nobelovo nagrado za mir? Nekateri so kritično komentirali, da gre za priznanje nasprotnikom Vladimirja Putina, se pravi protirusko propagando.

Sporočilo je precej jasno. Nagradili so tri duše civilne družbe in s tem poudarili, da je to pot za mir. Izpostavili so delo demokracije in ljudi, ki so edina možnost za preporod na drugačnih temeljih. S tem pa so tudi postavili v ospredje pozornosti sam šok razpada Sovjetske zveze in kako te nikoli niso učinkovito predelali, kar po tridesetih letih še vedno plačujemo, zlasti na področju človekovih pravic.

90. leta so bila grozljivo obdobje za Rusijo, zaznamovali so jih ustavna kriza, vojne, devalvacija rubla... Putin je državi dal neko stabilnost, ki je ni imela. To je zelo važno, da razumemo, kar se danes dogaja.

Memorial ima svoje korenine ravno v tistem času...

Razvil se je v obdobju perestrojke, ko se je s politiko glasnosti Mihaila Gorbačova lahko končno začelo odprto govoriti o tem, kar se je dogajalo v letih stalinizma. Memorial je nase prevzel želje ljudi, ki so protestirali na ulicah in zahtevali resnico o tedanjem obdobju.

Kateri odnos ima danes Rusija do stalinizma in Stalinovih gulagov?

Razložil bi ga lahko z odprtjem spomenika žrtvam Stalinovih čistk leta 2017. Putin je tedaj dejal, da je to grozljivo poglavje, ki ga moramo ohraniti v spominu, ni treba pa iskati krivcev ali razlag. Memorial pa poudarek postavlja na posamezne življenjske usode v tistem tragičnem času.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava