V tretje je šlo rado. Potem ko je bilo treba zaradi zdravstvenih razmer pandemije oziroma omejevanja prireditev in omejenega števila obiskovalcev v zaprtih prostorih dvakrat prestaviti koncert Andree Bocellija, je v soboto italijanskemu tenoristu le uspelo nastopiti pred slovenskim občinstvom na odru Arene Stožice v Ljubljani.
Dvorana je pokala po šivih. Ko je na oder stopil tenorist, katerega veličasten glas s širokim glasovnim obsegom mnogi imajo za glas novega tisočletja, je navdušenje eksplodiralo. Bocelli pa ni bil na odru sam. Za njim so sedeli člani Mariborskega simfoničnega orkestra, za njimi pa je stalo še sedemdeset pevcev – 31 moških in 39 žensk Mariborskega koncertnega zbora pod taktirko maestra Carla Berninija. Zborovskim vrstam se je ob tej priložnosti pridružil tudi tržaški Slovenec, 21-letni Borut Štoka s Katinare, ki je pokončno zastopal base. Borut sicer navadno ne poje z njimi, je zaupal v telefonskem pogovoru, k sodelovanju pa ga je ob tej priložnosti povabil Aleš Marčič, ki je zborovski sestav (ob Mariborskem koncertnem zboru so bili na odru tudi pevci zbora Hugo Wolf) pripravil za koncert. »Marčiča sem spoznal letos poleti na seminarju Zveze cerkvenih pevskih zborov v Radencih. Če te zanima, se nam pridruži v Stožicah, me je povabil,« je povedal mladi pevec.
Da je bila izkušnja zelo pozitivna, je potrdil, čeprav se mu z Bocellijem ni uspelo srečati. »Ni ga bilo namreč na spregled vse do začetka nastopa,« je zaupal sogovornik, tako da so pevci, glasbeniki in vsi ostali nastopajoči z dirigentom vred opravili popoldansko generalko kar brez njega. Odrski nastop je vseeno minil brezhibno.