Za vedno se je danes poslovil Sergij Canciani, tržaški novinar in dolgoletni dopisnik vsedržavne mreže Rai iz Moskve. Februarja je dopolnil 76 let.
Rojen pri Sv. Ivanu v družini Kocjančičev je na poklicno pot stopil na začetku 70. let v slovenskem uredništvu Radia Trst A, nekaj let kasneje pa začel sodelovati tudi z italijanskimi radijskimi oddajami. Po selitvi v italijansko uredništvo je kot dober poznavalec Balkana in Vzhodne Evrope vse pogosteje sodeloval z informativnimi programi vsedržavne mreže Rai: najprej je sledil dogajanju v Jugoslaviji, potem na Madžarskem, Poljskem, v Češkoslovaški republiki, v Romuniji pa je bil zraven, ko so z oblasti vrgli diktatorja Ceaușescuja. Sledila so leta jugoslovanskih vojn, pri poročanju o katerih je bil, kot je pojasnil v enem od intervjujev za Primorski dnevnik, privilegiran. »Skoraj zmeraj sem zmagal tekmo za novico. Recept je zelo enostaven: poslušal sem lokalne radie in ker sem razumel jezik, sem lahko po petih minutah napisal novico. Poznavanje jezika je v tem smislu velikanski privilegij. Kjerkoli.« Istočasno pa je poudarjal, da moraš biti pri poročanju z vojnih območij predvsem dober organizator in izredno oprezen: »Tvoj mandat je, da pošlješ novico, ne pa da postaneš Superman ali Rambo. Naši največji sodelavci in heroji so vsekakor televizijski snemalci in fotografi: oni so v prvi liniji, mi marširamo za njimi.«
Celih 14 let je nato, vse do upokojitve leta 2011, preživel v Rusiji. Bil je dopisnik RAI iz Moskve, od koder je poročal o dogajanju v vseh republikah nekdanje Sovjetske zveze.