Četrtek, 18 julij 2024
Iskanje

Zajamčeno zastopstvo: Slovenija je v soseščini unikum

Začetek 56. študijskih dni Draga 2021 s primerjavo o stopnji zajamčene zastopanosti v parlamentu v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem

3. sep. 2021 | 20:55
Dark Theme

Republika Slovenija je v svoji neposredni soseščini unikum kar se tiče zajamčenega zastopstva manjšinskih narodnih skupnosti v izvoljenih telesih, vse njene sosede tega mehanizma nimajo in je zastopanost tamkajšnjih slovenskih narodnih skupnosti odvisna od različnih dejavnikov. Zajamčena zastopanost slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu pa bi bila tehnično izvedljiva, potrebna pa je politična volja, ki je v tem trenutku ni videti. To bi bila lahko ugotovitev na podlagi slišanega na današnjem prvem srečanju v okviru 56. študijskih dni Draga 2021, ki so se v režiji Društva slovenskih izobražencev iz Trsta začeli pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah.

Položaj zastopanosti narodnih skupnosti v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem so v živo orisali slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, deželni svetnik v parlamentu Furlanije - Julijske krajine Igor Gabrovec (ki je bil tudi moderator srečanja), predsednica Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (Fuens) ter bivša avstrijska evropska in državna poslanka in bivša slovenska ministrica Angelika Mlinar ter italijanski poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Felice Žiža, prisotni pa so si lahko ogledali tudi posnetka s stališči zagovornice pravic Slovencev v madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss in sedanje slovenske poslanke v avstrijskem parlamentu Olge Voglauer.

Erika Koleš Kiss ni polnopravna poslanka, temveč zagovornica, v parlamentu pa sedi od leta 2014. Kljub nekoliko »nižjemu« statusu je po njenih besedah parlamentarno delo kar pestro s predlaganjem sprememb k številnim zakonom, proračunu, s prizadevanjem za dvojezičnost, predlogi na področju šolstva idr., vse, da bi se slovenski jezik in kultura okrepila, je dejala oz. zapisala. Slovenci v Avstriji nimajo zajamčenega zastopstva, zaščita manjšine naj bi se izvajala preko t.i. sosvetov, ki pa v glavnem sklepajo le o porazdelitvi denarnih sredstev organizacijam narodne skupnosti, poleg tega pa njihove člane imenuje zvezna vlada. Zato bi moralo po njenih besedah priti do uvedbe samouprave narodne skupnosti.

Po besedah Angelike Mlinar je Fuens, ki ji predseduje, določila tri merila glede zastopanosti narodnih skupnosti oz. manjšin: gre za znižanje volilnega praga za manjšinske stranke, dalje za zagotovitev sedežev v izvoljenih telesih ter za manjšinam prijazno opredelitev volilnih okrožij. Da so v Sloveniji vsa tri omenjena merila zagotovljena, je poudaril Felice Žiža, ki je opozoril, kako italijanski predstavniki v izvoljenih telesih niso vezani na politične stranke oz. so avtonomni in zato lahko sodelujejo z vsemi vladami v Sloveniji ter z vsemi občinskimi sveti in župani. Sam tudi podpira uvedbo zajamčenega zastopstva za Slovence v Italiji.

Da je uresničitev takega scenarija trenutno še precej daleč, je bilo ugotoviti iz besed senatorke Tatjane Rojc. Tudi pri snovanju nove volilne zakonodaje, ki bi zmanjšala število parlamentarcev in bistveno otežila izvolitev slovenskega predstavnika oz. predstavnice, niso upoštevali predlogov v to smer. Gre za velik izziv za skupnost, ki mora priti skupaj, ker brez izvoljenih predstavnikov bo izvajanje zaščite težavno, je dejala Rojčeva, medtem ko je Gabrovec orisal predlog stranke Slovenska skupnost za zajamčeno izvolitev predstavnika.

Med razpravo je bilo slišati mnenje bivšega senatorja Stojana Spetiča, za katerega se vprašanje zastopanosti da rešiti na več načinov, bistvena pa je politična volja, ki pa je do zdaj ni opazil. Na to je opozoril tudi nekdanji predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in dodal, da te politične volje ni niti v sami slovenski narodni skupnosti, ker je stališč o tem več.

Drugače so udeležence današnjega prvega srečanja letošnje Drage, ki so na prizorišče lahko vstopili samo s covidnim potrdilom, pozdravili ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj ter deželni predsednik SSk Peter Močnik, v imenu organizatorjev pa predsednik DSI Sergij Pahor in Ivo Jevnikar.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava