Nedelja, 21 april 2024
Iskanje

Zakaj tržaški roman ni končan

Literarna zgodovinarka Marija Mitrović je v NŠK spregovorila o romanu Iva Andrića Na sončni strani

Trst |
5. jun. 2023 | 9:06
Dark Theme

Ivo Andrić, bosansko-srbski književnik in diplomat, edini jugoslovanski dobitnik Nobelove nagrade za književnost (dobil jo je leta 1961 za znani roman Most na Drini), je v predalu hranil še nedokončane fragmente o zaprtju mladeniča Tome Galusa in izredno negativnem liku starejšega Franca Postužnika. Na podlagi sedmih pisateljevih fragmentov je leta 1994 izšel roman Na sunčanoj strani (v slovenskem prevodu Na sončni strani, 2019), spremno besedo pa podpisuje Žaneta Đukić Perišić, odlična poznavalka pisatelja in avtorica res obsežne monografije o njem.

»Andrićologinja« jo je označila Marija Mitrović, literarna zgodovinarka, ki je poučevala na tržaški univerzi in je Andrića tudi osebno poznala. V sredo zvečer je o skrivnostnem in nedokončanem romanu predavala v čitalnici Narodne in študijske knjižnice. Prisotnim je raziskave Žanete Đukić Perišić toplo priporočila. Vendar je njeno branje tega Andrićevega rekonstruiranega dela drugačno.

Prepoznava kritiko fašizma

Zakaj je Andrićev roman, za katerega je sam pravil, da je »napušteno gradilište« (opuščeno gradbišče), nedokončan? V čem se razlikuje od ostalih?

Žaneta Đukić Perišić je mnenja, da je ta roman avtobiografski. »Res je Toma Galus grajen na avtorjevi izkušnji zaporskega življenja,« je dejala Marija Mitrović. Galus je mlad Jugoslovan, ki že dva meseca ni odprl časopisa in se leta 1914, dan pred vojno napovedjo Srbiji, znajde v Trstu. Kot domnevnega revolucionarja ga zaprejo. Tu se Galus sooča s »podgano«, »satanom« Postružnikom, ki je dobesedno uničil družino Salzer, pri kateri je bil zaposlen kot knjigovodja.

Ker je roman lirsko obarvan in ker naj bi bil Andrić v Galusu zelo prepoznaven, naj bi se pisatelj odločil, da opusti pisanje. Ta razlog pa Marije Mitrović ne prepriča. Po njenem mnenju je v Andrićevem nedokončanem delu veliko več.

Andrić je bil družbeno angažiran človek, med letoma 1921 in 1926 je v srbskih in hrvaških revijah objavil devet esejev o italijanskem fašizmu. »Zgodaj in temeljito je razumel to ideologijo,« je poudarila predavateljica. Poznavalci Andrića so zapisali, da je ne samo v teoretičnih delih, ampak tudi v prozi dokazal, da je odličen opazovalec dogajanja v medvojnem času. Signali, ki nam v nedokončanem romanu Na sončni strani dajo vedeti, da je to pravzaprav avtorjeva kritika fašizma, pa so prepoznavni samo tistim, ki poznajo kraje, v katerih se roman dogaja: v Trstu, na Dunaju in v Tržiču, ki ga avtor imenuje izključno s slovenskim imenom, čeprav je bilo pod fašizmom to prepovedano.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava