Zaseženi zvonovi kličejo k dialogu

»Ko zvonovi zapojo, v sebi čutim novo moč,« je na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja prepeval slovenski kantavtor Andrej Šifrer. Podobne romantike in bukoličnih čustev v Dolini, domovini starodavne Majence, naj ne bi občutili ravno vsi, zlasti ne tisti, ki živijo v neposredni bližini zvonika cerkve sv. Urha, ko jih ob 6. uri zjutraj iz mirnega sna predrami zvonjenje, ki se nato iz ure v uro ponavlja. Nekomu je očitno prekipelo in želel je priti zadevi tako ali drugače do dna.

Dolinski župnijski upravitelj Klemen Zalar je v torek popoldne zato dobil obisk predstavnikov organov pregona, ki so v imenu tržaškega sodišča preventivno zasegli dolinske zvonove.

»Najprej so klicali, nato so začeli glasno tolči po vratih in sem pred sabo zagledal dva policista in tri poverjene osebe tržaškega sodišča. Počutil sem se kot kriminalec, ki je koga ubil ali zagrešil kako hudo nemoralno dejanje,« nam je pojasnil včeraj. Isti večer je v javnost odposlal sporočilo, v katerem je ostro obsodil neprijetno dogajanje. Ocenil ga je za hud udarec, ki ga dolinska župnija ni doživela niti med fašizmom. Zapisal je med drugim, da naj bi razlog za tako drastičen poseg tičal v ovadbi šestih vaščanov iz Doline, tako domačinov kot novo naseljenih. Včeraj pa je prvič maševal na neobičajno tihem pogrebu, kar ga je še dodatno pretreslo, je opisal.

Krajani so sicer že leta 2020 začeli zbirati podpise, da bi skušali dobiti izhod iz tistega, kar je za številne postal vir neprespanih noči, glavobolov in grenkih trenutkov.

Nekateri domačini so nam razložili, da peticija z zadnjim dogodkom nima neposredne povezave. Eno je zbiranje podpisov, drugo iskanje sodnih poti, so dejali.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.