VREME
DANES
Četrtek, 11 december 2025
Iskanje

Želi si Evrope s koreninami in perutmi

Na slovesnosti pri Sveti Ani ob 92-letnici ustrelitve bazoviških junakov je zbrane nagovoril Jakob Terčon (celoten govor)

Trst |
6. sep. 2022 | 18:52
Dark Theme

Kaj danes pomeni biti antifašist? Katere pa so korenine in peruti, ki jih mora imeti družba, za katero so bazoviški junaki dali svoja mlada življenja? Jakob Terčon, mladi devinsko-nabrežinski občinski svetnik, se je danes tako spraševal v slavnostnem govoru na pokopališču pri Sveti Ani.

Ob 92-letnici ustrelitve Ferda Bidovca, Alojza Valenčiča, Franja Marušiča in Zvonimirja Miloša je dopoldne ob njihovem grobu potekala občutena spominska slovesnost. Za častno stražo so poskrbeli taborniki Rodu modrega vala, skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije in praporščak Društva Tigr primorske, glasbeno kuliso je oblikoval moški pevski zbor Fantje pod latnikom pod taktirko Davida Žerjala. Zbrane je nagovoril Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo junakov, sledilo je polaganje vencev.

»Fašizem definiramo kot pomanjkanje sočutja. Nestrpnost in brezbrižnost ustvarita bolj polarizirano družbo, iz katere se dvigne nov fašizem,« je začel Terčon, pri čemer se je ostro obregnil ob početje predsednice Bratov Italije Giorgie Meloni, ki se je »fašistično obnašala, ko ni spoštovala zasebnosti in trpljenja ženske, ki so jo posilili, in objavila posnetek, na katerem je bilo iz kričanja prepoznati žrtev.«

Antifašizem predstavlja za Terčona eno od korenin, ki jih potrebujemo. Potrebujemo pa tudi peruti, brez katerih »smo vklenjeni v preteklost brez pogleda v prihodnost«. Kaj pa nam daje peruti? Po mnenju mladega govornika sta nam jih dala predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta z roko v roki stopila pred spomenik na bazovski gmajni in se poklonila na bazovskem šohtu.

Ponovno moramo zaživeti v duhu evropskega gesla združeni v raznolikosti,« je dejal mladi občinski svetnik, ki v Evropi, ki premošča zastarelo obliko nacionalne države, Evropi prihodnosti, s koreninami in perutmi, vidi edino rešitev za ohranitev večkulturnosti v obmejnem prostoru. Prihodnost nas lahko straši, »zavedati pa se moramo, da je to bela stran, ki nam pripada in jo lahko mi popišemo«.

Celoten govor tukaj.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava