Nedelja, 14 avgust 2022
Iskanje

Zgodba Borbe za boljše poznavanje zgodovine

Predstavili so italijanski prevod knjige Milana Pahorja, obogaten z dodatnim gradivom

Trst |
19. dec. 2021 | 8:35
Dark Theme

»Skupna zgodovina ni realistična predstava, prevod te knjige pa lahko pomaga pri spoznavanju zgodovine naših krajev.« Tako je na petkovi predstavitvi italijanskega prevoda knjige Milana Pahorja Tajna organizacija Borba 1927-1930L’organizzazione antifascista Borba 1927-1930 v tržaškem Novinarskem krožku dejal pisatelj in aktivist Adriano Sofri, ki je k prevodu prispeval spremno besedo. Prevod knjige izhaja namenoma v teh dneh, ob osemdesetletnici drugega tržaškega procesa, medtem ko je delo v izvirniku izšlo lanskega septembra, ob devetdesetletnici prvega tržaškega procesa.

V resnici pa to ni »le« prevod, tako Štefan Čok, zgodovinar, ki je sodeloval pri nastanku dela v obeh jezikih. Bolj pravilno bi bilo govoriti o italijanski različici knjige, saj je bil originalni tekst obogaten. Dodatke so vključili, da bi bila knjiga bolj razumljiva tudi za bralce, ki jim je stvarnost Slovencev v Italiji tuja ali bolj oddaljena. Obe verziji knjige sta nastali z namenom medsebojnega razumevanja, poznavanja in poglabljanja v zgodovino. Vse to mora biti dostopno vsem, ne le izvedencem. Kljub dostopnosti pa morajo vsebine ohraniti značaj znanstvenega dela. Knjiga izpolnjuje oba kriterija, pri tem so si avtor in sodelavci edini.

Od desne zgodovinar Štefan Čok, Milan Pahor in Adriano Sofri (FOTODAMJ@N)
Od desne zgodovinar Štefan Čok, Milan Pahor in Adriano Sofri (FOTODAMJ@N)

Zgodba tajne organizacije Borba je kratka, a kljub temu zanimiva in pomembna. To vsekakor potrjuje množica, ki vsako leto v septembru obišče bazovsko gmajno in tam obeleži spomin na ustrelitev Bazoviških junakov, ki so bili člani Borbe. Z njihovo smrtjo leta 1930 pa se zaključi tudi zgodba organizacije. Zaradi zelo kratkega obdobja delovanja (od septembra 1927 do septembra 1930, tako avtor knjige Milan Pahor), se o Borbi govori manj kot o drugih organizacijah. O Tigru in Osvobodilni fronti je veliko govora, saj sta delovali dlje, pa tudi njuna dejavnost je bila, tudi kvantitativno, obsežnejša. Brez Borbe pa bi verjetno ne prišlo do kasnejših organizacij in mobilizacije.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava