V Franciji umrl Rajko Cibic, nekdanji vojak Tujske legije

S skoraj dvomesečno zamudo je na Goriško prispela žalostna vest, da je v mestecu Mougens pri Cannesu na Azurni obali umrl Rajko Cibic, ki se je rodil v Sovodnjah in tam preživel nekaj otroških let. Rajku Cibicu, ki je prekoračil častitljivo starost 95 let, smo natanko pred enim letom v Primorskem dnevniku namenili celo stran, saj je šlo za človeka, ki je v svojem dolgem življenju marsikaj okusil, videl in doživel. Politične in ekonomske razmere v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja so komaj dvaindvajsetletnega Rajka prisilite, da je ilegalno zbežal v Francijo in se tam vključil v francosko Tujsko legijo. Z elitnimi enotami Legije je bil prisoten na vojnih žariščih v Alžiriji, Tuniziji in Maroku, proti koncu druge svetovne vojne pa je v okviru francoske vojske sodeloval pri osvobajanju Francije in prodiranju na ozemlje nacistične Nemčije. Po vojni ga je pot zanesla še v takratno francosko Indokino, kjer je bil kar trikrat, nazadnje maja 1954, ko so bili Francozi strahovito poraženi v Dien Bien Phu-ju. Le srečnemu naključju gre pripisati, da ta kraj z zloveščim imenom, ni bil usoden tudi za Rajka Cibica. Francozi so se morali umakniti iz Indokine in z njimi tudi pripadniki Tujske legije. Naš rojak se je vrnil v Alžirijo, kjer je do odpustive iz vojske preživel v oporišču Legije, znanem Sidi-bel-Abbesu. Legijo je zapustil s činom stotnika. V svoji vojaški karieri je bil kar petkrat odlikovan z vojaškin križcem.
Po upokojitvi se je nastanil na Azurni obali, pogosto pa je prihajal na obisk v naše kraje in ohranil stik s sorodniki, prijatelji in znanci, zlasti še na Proseku in v Ljubljani, kjer živi veliko njegovih bližnjih in daljnih sorodnikov. Kljub temu, da je pokojni Rajko večji del življenja preživel daleč od doma, se je vedno s ponosom imel za Slovenca. Pripadnost slovenskemu narodu je prišla do izraza tudi ob smrti, saj je francoski tist v člankih namenjenih njegovemu spominu, vselej poudarjal slovenstvo preminulega. Rajko Cibic je bil pred leti tudi pobudnik nastanka društva prijateljsta Francija-Slovenija, ki je prirejalo kar številne obojestranske obiske. Pokojnik je bil predsednik tega društva. Društvo je poskrbelo tudi za polnjenje posebnih steklenic vina, na katerih je poudajeno prijateljstvo med narodoma.
Z verskim obredom so se od pokojnika poslovili v eni od cerkev v Mougensu. Šlo je za pogreb z vsemi vojaškimi častmi, saj je kot rečeno je Rajko Cibic prejel številna odlikovanja za zasluge in tudi v mestno skupnost Mougensa sta se z ženo in otroci lepo vključili. Na željo preminulega je žaro s pepelom umrlega hčerka Betty prinesla v Ljubljano, kjer je Rajko Cibic po žalni slovesnosti v Hotelu Slon, našel svoj večni mir na ljubljanskih Žalah, v grobnici družine Cibic. Tam sta namreč pokopana starša in nekateri ožji sorodniki.