Devetnajst odstotkov se jih ima za Slovence

V slovenskih vrtcih in šolah na Goriškem je prisotnost otrok iz mešanih in italijanskih zakonov veliko bolj izrazita kot na Tržaškem, kar se seveda odraža tudi v njihovem občutku narodne pripadnosti. V prvem razredu višjih srednjih šol je tako 19 odstotkov dijakov izjavilo, da so Slovenci, kar je veliko manj kot v Trstu, kjer se je 55 odstotkov dijakov opredelilo za slovensko narodno pripadnost. To izhaja iz raziskave »Narodnost v medgeneracijski perspektivi«, ki jo je opravil Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) v sodelovanju z ravnatelji slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Raziskavo so prejšnji teden predstavili v Trstu, včeraj pa je bila predstavitev v slovenskem višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici. Uvodoma je spregovorila ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol Mihaela Pirih, za njo pa Slorijeva raziskovalka Norina Bogatec. V okviru raziskave so poleg analize jezikovne in narodnostne pripadnosti obravnavali medgeneracijsko perspektivo s ciljem, da bi ugotovili, kako se narodna pripadnost spreminja med generacijami. V poštev so vzeli učence in dijake, ki letos obiskujejo prvi letnik otroških vrtcev in šol vseh stopenj. Starši oz. dijaki so februarja lani ob vpisovanju prejeli tudi obrazec z vprašalnikom; na skupno 1080 družin jih je obrazec izpolnilo 905, kar znaša 84 odstotkov.
Po narodnostnem izvoru so starši v 32 odstotkih primerov označili slovenskega, v 39 odstotkih mešanega, v 24 odstotkih italijanskega, medtem ko je za »drugo« odgovorilo šest odstotkov. Omenjeni podatki se nanašajo na celotno anketirano populacijo, odgovori na Goriškem pa so bili precej različni. V Gorici je 26 odstotkov staršev zase označilo slovensko narodnost, 40 odstotkov mešano, 30 odstotkov italijansko in 4 odstotki »drugo«, kar kaže na to, da je v slovenskih šolah na Goriškem delež otrok iz mešanih in italijanskih družin večji kot na Tržaškem.
V okviru raziskave so vprašali tudi, katera je narodnost dedkov in babic otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Prepričanje, da ima večina italijanskih družin s sinovi in hčerami v slovenskih šolah tudi slovenske korenine, se je izkazalo za zmotno. Na osnovi zbranih podatkov je namreč prišlo na dan, da samo ena tretjina italijanskih družin ima slovenske prednike, za vse ostale pa velja, da nimajo vezi s slovensko narodnostno skupnostjo.
Bogatčeva je ob začetku letošnjega šolskega leta obiskala vse slovenske višje srednje šole v Gorici in Trst ter anketirala dijake prvih letnikov. Ugotovila je, da so med narodnostjo goriških in tržaških dijakov precejšnje razlike, ki so vezane ravno na različen narodnostni izvor višješolcev, saj je kot rečeno v šolah na Goriškem več otrok iz mešanih in italijanskih zakonov. V Trstu se ima za Slovence 55 odstotkov dijakov, v Gorici pa 19 odstotkov. V Trstu je dvojni narodnostni izvor označilo 30 odstotkov dijakov, v Gorici pa 55 odstotkov. Tržaških dijakov, ki se imajo za Italijane, je 10 odstotkov, goriških pa 22 odstotkov. »Druge« narodnosti je 5 odstotkov dijakov iz Trsta in 4 odstotki iz Gorice. Na Goriškem je v primerjavi s Trstom veliko več dijakov, ki so se opredelili za dvojno narodnost, podatek pa je zanimiv tudi v primerjavi s starši. Pri tem izstopa, da se na Goriškem več dijakov kot staršev opredeljuje za dvojno narodnost, kar se dogaja tudi na račun italijanske narodnosti. Na narodno pripadnost vpliva tudi obiskovanje slovenskih šol, kar vzbuja med mladimi občutek povezanosti s slovenstvom.