»Grojnico bodo izmaličili s kamnitim oklepom«

V kratkem se bo na Grojnici in na njenem pritoku, ki izvira pod Oslavjem, začel regulacijski poseg, ki ga načrtuje dežela in mu okoljevarstveniki iz zveze Legambiente odločno nasprotujejo. »V zadnjih petnajstih letih se razne deželne službe vse bolj pogosto odločajo za regulacije rek in hudournikov, pri čemer se poslužujejo izredno invazivnih gradbenih tehnik in ne upoštevajo ranljivosti malih vodnih ekosistemov,« pravijo okoljevarstveniki in opozarjajo, da podobna usoda čaka Grojnico in potok, ki vanjo priteka z oslavskih gričev.
»Pod vodstvom deželne službe za upravljanje ruralnih območij in namakanja bodo opravili regulacijski poseg, ki je vreden 150.000 evrov. Dela bodo izvedli na neokrnjenem območju, kjer ni hiš, glavnih cest in drugih stavb,« pravijo predstavniki zveze Legambiente in opozarjajo, da poseg opravičujejo z redkimi poplavami cestišča, ki ga povzroča mostiček, pod katerim ne uspe odtekati vsa meteorna voda. Okoljevarstveniki pojasnjujejo, da Grojnica priteka v dolino izpod Števerjana in da je polna življenja. V njej živijo razne vrste dvoživk in še zlasti potočni raki, ki veljajo za ogroženo vrsto. »V Grojnici je prisotna tudi soška postrv, ki jo deželni zavod Ente tutela pesca v gojitvene namene vlaga v potok (z javnim denarjem); če se približamo potoku in poberemo kamen iz vode, lahko opazimo, da je Grojnica polna življenja; v njej je tudi več vrst vodnih žuželk in ličink, ki so zdaj resno ogrožene,« poudarjajo okoljevarstveniki in opozarjajo, da bodo v prihodnjih dneh potok izmaličili z vrsto regulacijskih posegov. »Zgradili bodo nov most namesto današnjega, ki onemogoča pretok vode. Za erozijo bregov bodo poskrbeli s kamnometom z velikimi apnenčastimi bloki. Seveda, uporabili bodo apnenčaste bloke, ki ne spadajo v Brda, in so veliko dražji kot drugi materiali, pa kaj hočemo! Ekonomijo je pač treba podpirati,« hudomušno opozarjajo okoljevarstveniki in pristavljajo, da drugod po Evropi in tudi po Italiji opravljajo regulacijske posege s čisto drugačnimi tehnikami, ki so okolju veliko bolj prijazne. »Kjer voda izpodjeda bregove, jih utrdijo z lesenimi koli in na brežino posadijo krajevno rastlinje - zlasti vrbe, ki s svojimi koreninami povsem naravno utrdijo breg. Ne gre za znanstveno fantastiko, temveč za čisto običajne ukrepe, ki so na Tridentinskem in Južnem Tirolskem na dnevnem redu. Pri nas pa se bodo po strugi Grojnice vozili z bagri in tovornjaki, seveda bodo odstranili vse nabrežno rastlinje. Z razliko od Brbačne smo v tem primeru priča povsem zakonitemu uničenju naravnega okolja, ki je v prejšnjih letih že prizadelo Grojnico in druge potoke v Brdih. Vsem ljubiteljem narave svetujemo, da se sprehodijo ob Grojnici in zatem zavijejo proti Oslavju, saj se res splača,« pravijo člani zveze Legambiente, ki bodo v prihodnjih dneh pisali deželi in jo pozvali, naj spremeni načrt in naj se enkrat za vselej odpove tako invazivnim posegom v naravo.