»Izpolnila se mi je velika želja.« Takole je goriška igralka Anita Kravos, ki je nastopila tudi v Sorrentinovem filmu Neskončna lepota, nagrajenim z oskarjem, povzela svoje vtise ob obisku v Sovodnjah, kjer so jo sprejeli na osnovni šoli Peter Butkovič Domen in v vrtcu. V obeh je igralka doživela lepe trenutke in se spomnila časov, ko je sama obiskovala isti vrtec kot šolo, saj je večino svojega otroštva in mladosti preživela v Sovodnjah, točneje v Škrljah.
Za obisk je poskrbela županja Alenka Florenin, ki je igralko pospremila najprej na šolo. Učenci so jo sprejeli z aplavzom in lepo pripravljenim programom, za katerega so poskrbele učiteljice. Najprej je bilo na vrsti fotografiranje, saj je igralka želela ujeti v svoj telefonček čim več utrinkov z obiska. Glavne njene biografske podatke je podala učiteljica Egle Frandolič, ki je nato besedo predala otrokom. Zanimalo jih je veliko podrobnosti, od tega, ali je igralski poklic naporen, do tega, koliko se je treba učiti za nastop v filmih pa tudi o tem, če gleda risanke. Povedala je, da je kot osnovnošolka mislila, da bo postala raziskovalka in da bo odkrivala nove celine, kot najstnici pa se ji je prikupil poklic DJ-a. Študirala je v Gorici, Benetkah in Moskvi, kar se ji pozna, ko občasno uporabi ruski izraz namesto slovenskega. Na lepo vprašanje, ali je ni malo sram, ko je pred filmsko kamero, je Anita Kravos odgovorila, da je sramežljivost pravi vzvod za podoživljanje in podajanje nekega lika, saj gre za stanje, ki igralcu omogoči, da je vloga čim bolj verodostojna, da ne zveni naučeno in nenaravno. Sramežljivost je torej nekaj pozitivnega in zelo koristnega. Po himni sovodenjske šole, ki je zaključila uradni del program, je bilo na vrsti podpisovanje dnevnikov, zvezkov ali preprosto belih listov.