»Če mi vzamete mobilni telefon, se bom ubila!«

Problematika nekemičnih odvisnosti - sem spadajo odvisnosti od interneta, novih tehnologij, računalniških igric, iger na srečo … - narašča tudi na Goriškem. Primerov je že toliko, da bi potrebovali kliniko, na kateri bi se ukvarjali samo s temi oblikami odvisnosti, opozarja Miha Kramli, vodja novogoriške Ambulante za zdravljenje odvisnosti.
Kramli je tudi predsednik Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zasvojenosti, katera sodeluje z Mladinskim centrom Nova Gorica pri tradicionalni skupni iniciativi V znanju in povezovanju je moč. »Redko naletimo na občino, ki je tako vpeta v problem razreševanja zasvojenosti, kot je novogoriška, ki ima obenem edina v Sloveniji čut za nekemične zasvojenosti,« poudarja Kramli.
Sicer pa so v ambulanti za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici do danes obravnavali 437 pacientov. Od tega jih je 235 na substituciji - gre za osebe, ki se dnevno soočajo z zasvojenostjo z drogo, 202 osebi pa se pri njih zdravita zaradi nekemične zasvojenosti. Po številu oseb, ki se pri njih zdravijo zaradi ene ali druge vrste zasvojenosti, daleč izstopa novogoriška občina s 146 primeri, najmanj jih je v Kobaridu, in sicer 5. Podatki zajemajo občine na severnem Primorskem.
Na področju kemičnih odvisnosti strokovnjake skrbi porast prisotnosti GHB. »Tudi v našem mestu imamo primere, ko posameznik kupi po liter te tekočine in jo potem preprodaja, deli. Problem je, da pri mladih, ki to uživajo, po enem dnevu urinski testi tega ne zaznavajo več,« pravi vodja ambulante, ki izpostavlja tudi odnos družbe do marihuane: »V naši družbi se v zadnjem času dogaja nekaj čudnega. Ne znamo ločiti med zdravilnimi učinki medicinske marihuane in med zadevanjem z marihuano. Po pripovedovanju in izkušnjah iz ambulante lahko povemo, da je v kakšnih razredih na severnoprimorskih šolah kar 30 odstotkov dijakov, ki občasno uživajo marihuano in okoli 10 odstotkov, ki jo uživajo redno.«
Goriška sicer po njegovih besedah glede nekemične zasvojenosti ne izstopa iz slovenskega povprečja, niti po številu odvisnikov od iger na srečo ne več. »Imamo pa primere kjer že osnovnošolci niso funkcionalni zaradi nekemične zasvojenosti. Ne morejo končati osnovne šole, niso sposobni učenja. Na tem področju zelo čutimo pomanjkanje organiziranega zdravljenja, potrebovali bi kliniko, kjer bi se ukvarjali samo s to vrsto problematike,« opozarja Kramli.
Kako lahko prepoznamo nekemično zasvojenost? »Starši moramo ločiti med "biti aktiven" na socialnih omrežjih in igricah in med "biti visoko aktiven",« odgovarja Kramli. Otrok, ki sodi v kategorijo "aktiven", bo, če mu nekaj naročimo medtem, ko igra igrice, to tudi naredil. Ta, ki je visoko aktiven, niti slišal ne bo, kaj naj naredi. »Če pri prvi stopnji ne ukrepamo, sledi druga: otrok bo moral brez cilja in namena v prazno srfati po internetu ali igrati igrice na kateremkoli monitorčku, da se pomiri. Če ne ukrepamo pri drugi, preide zadeva v tretjo stopnjo: v otroku se oblikuje notranje prepričanje, da ga čaka neverjetno presenečenje. Na vsakih pet minut bo odpiral tablico, telefonček, računalnik … v pričakovanju tega presenečenja. Neka 15-letnica mi je dejala: če mi to odvzamete, se bom kar ubila. V Sloveniji imamo letos že pet smrtnih primerov zaradi nepravilne uporabe nove tehnologije - pretirane uporabe socialnih omrežij, računalniških igric,« grozljivo statistiko povzema Miha Kramli.