Nedelja, 19 maj 2024
Iskanje

Briški vinarji se soočajo s hudim padcem prodaje vina

Močno občutijo zaprtje barov in restavracij ter pomanjkanje turistov – Prodaja na spletu še zdaleč ne rešuje problema

Brda |
24. apr. 2020 | 7:33
Dark Theme

S posledicami krize, ki jo je povzročila pandemija novega koronavirusa, se soočajo tudi briški vinarji. Zaklenjena vrata barov, restavracij in vinotek, prepoved druženja ter odsotnost turistov, ki so običajno že ob velikonočnih praznikih množično obiskovali Brda, so glavni razlogi za upad prodaje žlahtne briške kaplje. »Najbolj pomemben trg briških vin, v katerem prodajamo približno 90 odstotkov naših proizvodov, je tako imenovani Ho.Re.Ca (Hotellerie, Restaurant, Café oziroma hoteli, restavracije in kavarne, op.av.), za katerega so značilna manjša, družinska podjetja, ki so trenutno zaprta. Velika distribucija nam zagotavlja le približno deset odstotkov prodaje,« razlaga predsednik konzorcija Collio David Buzzinelli.

Podobno stisko doživljajo tudi na Oslavju. V tamkajšnjem združenju proizvajalcev rebule sicer upajo, da bodo postopoma začele odpirati restavracije in vinoteke. »Težava je v tem, da miruje gostinski sektor ne le v Italiji, temveč tudi v državah, kot sta ZDA in Japonska. Vina torej ni mogoče izvažati, v zadnjih tednih je prodaja na tujih trgih strmoglavila. Skrbi nas tudi, da bo kljub milejšim ukrepom, ki so na obzorju, približno tretjina barov in restavracij vsekakor ostala zaprta. Upravitelji sezonskih lokalov bodo težko kljubovali stroškom, če bodo obratovali le dva, tri mesece,« poudarja predsednik združenja proizvajalcev rebule Martin Figelj.

Pomanjkanje tujih obiskovalcev je občutiti tudi v Brdih. Turisti, predvsem iz Avstrije, so običajno že od velike noči polnili vinoteke in obiskovali kleti, tudi v goriški pokrajini. »Za bela vina je značilno, da se jih največ proda ravno v marcu, aprilu in maju. Škoda, ker je v zadnjih letih trend bil pozitiven, kar se je poznalo tudi pri povprečni ceni grozdja. Prejšnje dni bi se na primer morali muditi na vinskem sejmu Vinitaly, smo pa zaprti doma. Težko je verjeti, da je v le nekaj tednih vse propadlo,« z grenkobo ugotavlja Figelj. Tudi kupoprodaja grozdja v prihodnjih mesecih bo pod vprašajem: če velike kmetije ne bodo uspele prodati niti svojega proizvoda, je težko pričakovati, da bodo potrebovale dodaten pridelek. »S težavo smo seznanjeni in iščemo rešitev. Vsi imamo interes, da cena grozdja ne pade, kot konzorcij želimo zaščititi celoten sektor,« izpostavlja Buzzinelli.

Če je prodaja končnega proizvoda prava nočna mora za vse vinarje, so se nekateri morali soočati tudi s pomanjkanjem delovne sile. Na Krminskem so se na primer številne kmetije morale odpovedati tudi delavcem iz bližnje Medane, ki je oddaljena le sedem kilometrov. V času koronavirusa in zaprtih mej pa jo od Krmina ločuje 40 kilometrov dolga pot. Številni delavci iz Slovenije, predvsem priletnejši, so se poleg tega izogibali prečkanju meje zaradi meritev telesne temperature. Bali so se namreč, da bi tudi v primeru navadnega prehlada morali v dvotedensko karanteno.

Predsednika smo še vprašali, ali so druge oblike prodaje nekoliko omilile krizno stanje. »Nekaj proizvoda smo sicer prodali, steklenice smo osebno dostavljali. Prodaja pa ni niti zdaleč primerljiva s tisto, ki bi jo v teh mesecih beležili brez krize zaradi koronavirusa,« poudarja Buzzinelli. Zanimiva pa postaja spletna prodaja, ki je v zadnjih tednih dobesedno poskočila. »Gre pa za investicijo, saj se moraš s spletno stranjo neprestano ukvarjati. Kupci iz ZDA, severne Evrope in Avstralije so na to zelo pozorni, saj cenijo, če je spletna stran lepo urejena, sodobna in živa,« izpostavlja Martin Figelj. Porast nove oblike poslovanja vsekakor ni razlog za veselje, saj so običajni prodajni kanali za zdaj nenadomestljivi. Brez ponovnega zagona gostinskega sektorja obstaja torej resno tveganje, da se bodo steklenice kakovostnega briškega vina kopičile po kleteh, neprodane. Kaj bo potem z njimi, ostaja odprto vprašanje.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava