Dneve avtorskega filma uvedle zgodbe z meje

Publika, ki je v ponedeljek sedela dobre tri ure v Kinemaxu v Gorici na svetovni premieri osmih kratkih filmov o meji, je prisostvovala hkrati obsežni počastitvi in filmskemu dogodku. Počastitev je bila namenjena utrjenemu sodelovanju dveh Goric v okviru Evropske prestolnice kulture, uspehu visokoproračunskega projekta, deželni promociji filmske ustvarjalnosti, nenazadnje vrednoti brezmejnosti, ki zaznamuje načrt GO!2025.

Dežela FJK je v sodelovanju s FVG Film Commission podprla realizacijo osmih kratkih filmov s prispevkom do 100.000 evrov za posamezno delo. Prispelo je okrog 150 predlogov; žirija strokovnjakov (predsedoval ji je režiser Gabriele Salvatores) je med temi izbrala tiste, ki so na najbolj originalen način pripovedovali zgodbe o čezmejnem ozemlju. Režiserji so jih sami predstavili v Kinemaxu ob odprtju 25. izvedbe mednarodnega kongresa FICE - Dnevov avtorskega filma. V petek ob 19.30 pa bodo predvajali vse filme (s prostim vstopom) na Trgu Evrope / Transalpina, ki je po navodilih razpisa obvezna vezna nit vseh filmov. Vsi kratkometražci bodo vključeni v program mladinske in neodvisne sekcije letošnjega Rimskega filmskega festivala.

Nagrajene kratkometražce so ustvarili režiserji, ki živijo na meji, kot tudi ustvarjalci, ki so na mejo gledali od zunaj. Pristopi, umetniške govorice in pogledi so zelo različni, tako vsebinsko kot estetsko. Nekateri so izhajali iz zgodovine kraja, kar je glede na kompleksnost obmejne zgodovine kar zahtevno v obsegu desetminutnega filma.

Od zgodovine do vesterna

Giacomo Bendotti je v prvencu Il ponte (Most) našel nenavaden ključ z zgodbo ezula, ki na »stomatološkem izletu« obišče lastnico svoje nekdanje hiše in na poti nazaj pomaga še beguncu na balkanski poti. O težki zgodovini govori tudi L’estate che verrà (Prihodnje poletje) Maura Lodija, poetična zgodba o prijateljstvu med Italijanom in Slovencem, ki sta odraščala v kulturno povezanem okolju goriškega liceja. Ideologija je z vojno izbrisala sožitje, prijateljstvo pa kot mala kaplja lahko prodre tudi skozi skalo.

V tem sklopu je najbolj ganljivo pripoved ponudil Cos’ te costa (Kaj te stane), v katerem je Davide Del Degan povezal fizično mejo in metafizično ločnico med življenjem in smrtjo s prizorom, ki se dogaja na pokopališču v Mirnu in apelira na zmago človečnosti nad nesmiselnostjo političnih razdorov.

Nekateri režiserji so spregovorili o novih mejah in o sedanjih migracijah. Chiara Cremaschi je v filmu Vivere (Živeti) prikazala problematiko mladoletnih beguncev brez spremstva: realna in simbolična nočna pot skozi gozd postane formativna izkušnja otročje in razvajene najstnice našega časa ob stiku s sovrstnico, ki otroštva nikoli ni poznala. Na meji med sanjskim in realnim svetom pa se premika film Meja – Frontiera britanske režiserke Emme Jaay, ki ga bogati arhivsko gradivo goriške Mediateke. Kratkometražec se dotakne različnih meja, tudi in predvsem znotraj človeka; skupen jim je le strah pred drugačnim in neznanim.

Goriška meja je danes pozitiven simbol možnega preseganja delitev in omogoča tudi pogled s komičnim pridihom. La battaglia delle spazzole (Bitka pometačev) Lorenza Fabbra prikazuje na primer nočno konfrontacijo med dvema cestnima pometačema na Trgu Evrope, kjer nepričakovana čustva podrejo nevidne meje (tudi med moškim in žensko). Pri realizaciji sta sodelovala tudi Ivan Gergolet in David Cej. Šaljiv je tudi film L’osservatore dell’est (Opazovalec iz vzhoda) Alberta Fasula, vestern na Trgu Evrope oz. dvoboj med starejšim prebivalcem in bizarnim obiskovalcem, ki vsak dan bulji v njegovo okno izza mejne črte.

Simone Massi je prehodil svojevrstno pot z edinim animiranim filmom, Confini, canti (Meje, pesmi), ki je bil že predvajan kot zaključni dogodek na Tednu mednarodne kritike na Beneškem filmskem festivalu. V več kot 2000 risbah se prepletajo zgodbe različnih meja (Pasolini, Basaglia, Bratuž), ki umetniško raziskujejo vrednost spomina.

Predsednica Fice Giuliana Fantoni je na predstavitvi izrazila ponos federacije, da se je lahko vključila v program EPK in je napovedala med drugimi projekcije za širšo javnost, ki bodo na sporedu do četrtka. Projekt brezmejnih filmov in njihove podpornike so pohvalili tudi direktorica EZTS GO Romina Kocina, goriški župan Rodolfo Ziberna in novogoriški župan Samo Turel.